Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo. Kot so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zapisali na spletni strani, lahko težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Ljudem svetujejo, naj zmanjšajo izpostavljenost vročini in se umaknejo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore.
Svetujejo tudi, naj omejijo fizično aktivnost. Na prostem naj bodo fizično aktivni v jutranjih in večernih urah. Svetujejo tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih. "Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin," priporoča inštitut.
Daljše obdobje vročine lahko namreč povzroči različne težave in pregretje telesa - kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico (kratkotrajno izgubo zavesti) in vročinsko kap.
Vročina lahko najbolj prizadene starejše, otroke, nosečnice, pa tudi bolnike. Bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja.
Po navedbah inštituta lahko vročina prizadene tudi osebe s socialno-ekonomskimi problemi, denimo brezdomce, socialno izolirane in prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. Prizadene lahko tudi posameznike, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom okolja, denimo onesnaženemu zraku ali pa imajo slabše bivalne pogoje, pa tudi delavce, ki delajo na prostem, in prebivalce mest.
Ob tem na NIJZ poudarjajo, da v vročih dneh ne smemo pozabiti na druge. "Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu," svetuje inštitut.
V primeru pregretja moramo osebo umakniti v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske je nujna takojšnja zdravniška pomoč, med tem pa hlajenje obolelega. Ljudi opozarjajo, naj nezavestnemu ne dajejo tekočine. Svetujejo jim še, naj se z zdravnikom posvetujejo tudi, če imajo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Med znaki toplotne izčrpanosti pa v Univerzitetnem kliničnem centre (UKC) Ljubljana navajajo močno znojenje, onemoglost, hladno, bledo kožo, hiter in šibek pulz, slabost, bruhanje ter omotico.
V primeru toplotne izčrpanosti svetujejo umik v hladnejše prostore. Oseba naj se uleže in razrahlja oblačila. Pije naj obilno, a po požirkih. Aktivno naj se hladi z uporabo vlažnih tkanin in uporabo ventilatorja. Če se bruhanje ne ustavi, pa mora takoj poiskati zdravniško pomoč, so zapisali v sporočilu za javnost.
Opozorila prihajajo tudi iz UKC Ljubljana
Ob tem v ljubljanskem UKC opozarjajo še, da ob visokih temperaturah izgubljamo večjo količino tekočine z znojenjem, kar poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko v tem primeru povzročimo prekomerno izsušenost telesa.
Zato je v času visokih temperatur po njihovih navedbah koristno dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje ter dnevno tehtanje. Če je krvni tlak stoje nizek, svetujejo zmanjšanje ali prehodno opustitev odmerka zdravil za nižanje krvnega tlaka. Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, pa svetujejo zmanjšanje ali prehodno opustitev zdravila za odvajanje vode. V obeh primerih mora pacient obvestiti osebnega zdravnika.
Na NIJZ poudarjajo tudi pomen zaščite pred soncem. V času njegove največje moči med 10. in 17. uro naj si posamezniki poiščejo senco. Zaščitijo naj se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter z zaščitno kremo, ki ščiti pred žarki UVA in UVB. Svetujejo uporabo kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo je treba zaščititi kožo, ki ni pokrita z oblačili, na primer obraz, uhlje in hrbtišča rok.
Slovenijo je danes prvič letos zajel vročinski val, v številnih delih države so se temperature povzpele nad 30 stopinj Celzija. Agencija RS za okolje (Arso) je zato med 14. in 21. uro izdala rumeno opozorilo za vso državo. V osrednji in severovzhodni Sloveniji pa Arso svari tudi pred močnejšimi vetrovi.
