Okrogli jubilej

V 200 letih so vodniki skozi Postojnsko jamo peljali več kot 40 milijonov obiskovalcev

Jana Krebelj
15. 4. 2024, 21.00
Deli članek:

Trinajstega aprila 1824, zgolj šest let po tem, ko je svetilničar Luka Čeč odkril pot v globine Postojnske jame in zaklical »Tu je nov svet, tu je paradiž!«, je začela delovati organizirana služba vodnikov po Postojnski jami. Dvesto let pozneje po jami vodi ekipa usposobljenih jamarskih vodnikov, ki skrbijo, da ostane jama obiskovalcem v nepozabnem spominu, hkrati pa skrbijo za jamo in širijo znanje o njej.

postojna.si
V 200 letih so vodniki skozi Postojnsko jamo peljali približno 42 milijonov obiskovalcev.

Postojnska jama se lahko pohvali s prvo organizirano jamsko vodniško službo na svetu. Na začetku sta v njej delovala le dva vodnika; eden je znal nemško. »Kot da bi čutili, kako pomembno se je boriti za goste, je bila njuna pripravljenost 24-urna,« ob praznovanju 200. obletnice delovanja vodniške službe pravi predsednik upravnega odbora družbe Marjan Batagelj. Veliko mejnikov je odtlej zaznamovalo vodniško delo, med zanimivejšimi sta, da so vodniki že leta 1852 dobili enotne uniforme in da se jim je prva ženska pridružila šele po 150 letih.

Dobro utečen stroj

V 200 letih so vodniki skozi Postojnsko jamo peljali približno 42 milijonov obiskovalcev, za vodnikom z najdaljšim stažem pa je približno 23 tisoč vodenj. V ekipi, ki po Postojnski jami vodi zdaj, najdemo elektroinženirje, zgodovinarje, biologe, geografe, matematike in še koga. Vsi so visoko strokovno usposobljeni tudi za vodenje in imajo licenco za jamskega vodnika. Kaj vse znajo, je pokazal Roman Bogataj, ki se je z vrvno tehniko povzpel do stropa Koncertne dvorane. Bogataj se je začel z jamarstvom ukvarjati kot šolar. Kot številni Postojnčani je začel v jami delati kot študent, pozneje pa se je v njej zaposlil. »Prišel sem prav zato, ker sem jamar in so sprva potrebovali vodnika za alternativne oglede. Pozneje sem postal vodnik za redne oglede,« pove.

Sašo Švigelj
V Postojnski jami hranijo tudi zanimive predmete, ki so jih uporabljali vodniki. Marjan Batagelj drži palico, ki ima na enem koncu magnet, na drugem pa žlico. Vodniki so si z njo pomagali pri pobiranju kovancev, ki so jih v jami odmetavali obiskovalci.

Vodniki so del naoljenega stroja, ki skrbi, da po tirih v jami kroži tudi po šest jamskih vlakcev, ne da bi se med seboj ovirali, enako se med kapniki gibljejo skupine turistov. »Kakšen gost se ti posebej vtisne v spomin, ker ceni znanje, ker od njega dobiš kako lepo pohvalo ... Vodimo različne ljudi, še vedno pa je najlepše peljati otroke, ki so navdušeni in so prvič v jami. Pa ne samo otroke ... Rad vprašam goste, ali so prvič v jami. Kar nekaj jih je, ki pritrdijo, in treba se je še posebej potruditi, da bi jama nanje naredila nepozaben vtis.« V jami je dobro poskrbljeno za varnost, se pa najdejo turisti, ki se sami spravijo v nevarnost, zato morajo biti vodniki pozorni tudi na to. »Jama je varna. Najpogostejše vprašanje turistov je, ali se kdaj kaj podre, ampak v 200 letih se ni porušil še noben kapnik, zato upamo, da bo še naslednjih 200 let tako.«

Vodnik opravi do tri vodenja na dan. Gostje so dandanes kar dobro ozaveščeni tudi o naravovarstvenih standardih, tako da lomljenja kapnikov in podobnih dejanj ne zaznajo pogosto, pove vodja vodniške službe Janez Margon. O svojih vodenjih pravi, da se mu vsakič zgodi kaj zanimivega. »Mogoče se najbolj vtisnejo v spomin kakšna nekoliko smešna vprašanja, kot je, ali je vsa jama pod zemljo,« izpostavi eno od vprašanj obiskovalcev.

Kraj za poroko

Tudi on je začel v jami delati že v dijaških letih, da je jama njegov drugi dom, pa najbolj potrjuje dejstvo, da se je v njej tudi poročil. Njegova žena Mateja Možina Margon je prav tako vodnica po Postojnski jami.

Sašo Švigelj
Jamska vodnika Janez in Mateja Margon sta se v jami tudi poročila.