Podjetniki v obrtno-industrijski coni Livada so na nogah. Razburile so jih odločbe občine o plačilu komunalnega prispevka, čeprav so mnogi pred leti sami poskrbeli za osnovno infrastrukturo. Toda občina jim, kot trdijo, njihovih vlaganj v infrastrukturo pri odmeri prispevka ni upoštevala. Župan nasprotno trdi, da komunalnega prispevka niso nikoli plačali. Podjetniki so zadevo že predali odvetniku. Kot pravijo, bodo pravico iskali na sodišču.
Gre za območje nekdanjih vojaških skladišč v Bršljinu. Leta 2000 je občina zemljišča prodala podjetnikom, bodisi sedanjim bodisi njihovim pravnim predhodnikom. Leto prej je sprejela tudi ureditveni načrt za območje Livade, vendar se do leta 2018, ko se je lotila urejanja poslovne cone, ni zgodilo nič. Zato so bili podjetniki primorani sami poskrbeti za osnovno infrastrukturo. Od leta 1997 do 2018 so tako, kot pravijo, sami poskrbeli za dovozne ceste, transformatorsko postajo, kabelsko kanalizacijo, vodovod in hidrantno omrežje. Ob tem poudarjajo, da je prav komunalna opremljenost območja, za katero so zaslužni sami, občini v vseh teh letih omogočala zaračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Leta 2018 pa se je občina vendarle lotila urejanja infrastrukture na Livadi. Najprej je uredila ceste, pločnike, postavila razsvetljavo, poskrbela za kanalizacijo, vodovod in drugo gospodarsko infrastrukturo. Skupaj s stroški nadzora in odkupom zemljišč je bila vrednost naložbe dva milijona evrov, od tega je prejela nekaj več kot 1,5 milijona evrov evropskih sredstev. Druga faza, ki se je končala lani, je zajemala nadaljnje urejanje cest, pločnikov, padavinske kanalizacije, cestne razsvetljave ter elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja. Za naložbo v vrednosti skoraj 368.000 evrov je občina prejela 226.000 evrov evropskih sredstev.
Tudi dokazila ne pomagajo
Podjetje Roletarstvo Medle, ki je na Livadi pred leti zgradilo športno dvorano, je napoved o odmeri komunalnega prispevka v vrednosti okoli 55.000 evrov prejelo konec lanskega leta, na končno odločbo pa še čaka. »Komunalne prispevke za vse, kar smo dograjevali, smo plačali takoj. Če jih ne bi, tudi ne bi dobili gradbenega dovoljenja. Razumel bi, če bi nam odmerili prispevek le na osnovno kvadraturo, ne pa na celotno, saj smo vendar prispevek za dograjene prostore že plačali. Toda ničesar od tega niso upoštevali,« pravi direktor podjetja Robert Medle. Pri odmeri mu je občina priznala zgolj vlaganja v ureditev ceste, pa še to le približno četrtino dejanskega vložka, trdi Medle. »Z županom smo se večkrat skušali pogovoriti, toda brez pravega uspeha,« pravi. Podjetje Strehca je v coni Livada pet let. »Ko smo prišli, je bila cesta že urejena in tudi vsi komunalni priključki. To, kar je občina nato uredila, je bila zgolj obnova vsega tega, odmerila pa je tako, kot da prej ne bi bilo ničesar,« pravi direktor Strehce Mitja Salopek. Polde Kastelic iz podjetja Kleopatra je dobil odločbo za plačilo komunalnega prispevka v znesku skoraj 60.000 evrov. »Tu sem od leta 1992, torej od samega začetka. Elektriko, vodo, požarno vodo, cesto smo si uredili sami. Če si hotel graditi, pa si seveda moral plačati tudi komunalni prispevek, da si sploh dobil vsa dovoljenja.« Kot pravi, mu ne preostane drugega, kot da plača odmerjeni prispevek, saj je zadeva davčno izvršljiva. Kar 231.000 evrov komunalnega prispevka pa je občina zaračunala podjetju Avtotransporti Zupančič. Drugače kot večina drugih podjetij, ki so nekdanje vojaške objekte dograjevala ali preurejala, je Darko Zupančič gradil nove hale. »Komunalni prispevek smo takrat seveda plačali, za kar imamo vsa dokazila. Toda nič ne pomaga. Zdaj smo morali plačati 231.000 evrov, in to v enem znesku.«
Marko Repše iz podjetja Remos je prepričan, da je trenutna odmera komunalnega prispevka bistveno višja od vrednosti občinske ureditve območja. »Leta 2000 smo z občino podpisali sporazum, kako opremljati to področje, in v skladu s tem smo delovali. Sami smo napeljali vodovod, fekalno kanalizacijo, vse smo plačali.« Leta 2000 oziroma 2001 so začeli graditi, v skladu s sporazumom pa prispevka niso plačali, saj je občina upoštevala njihovo vlaganje v ureditev infrastrukture, pojasnjuje Repše. »Leta 2006 nam je občina izdala tudi potrdilo, da imamo vse obveznosti iz naslova komunalnega prispevka poravnane. Danes pa ta dokument, ki ga je sama izdala, preprosto povozi.«
Kasneje je podjetje še gradilo in sproti plačevalo prispevke. Toda kljub vsemu jim je občina odmerila 214.000 evrov komunalnega prispevka. »Jasno nam je, da nič ni zastonj. Toda to je zdaj preseglo vse meje dobrega okusa. Najbolj pa boli, da smo veliko tega naredili in financirali sami, danes pa nam občina to zaračunava. Zakaj že?« Po Repšetovih izračunih je v ureditev infrastrukture vložil 149.000 evrov. Ker pa zadeva sega dve desetletji nazaj, vseh dokazil niti nima več. »Zato me še toliko bolj boli, ker vem, kako je bilo, pa tega danes žal ne morem dokazati. Občina nas torej zdaj obravnava, kot da tukaj prej ničesar ni bilo. Kar je seveda absurd.«
Župan: Prispevek je treba plačati
Novomeški župan Gregor Macedoni se z navedbami podjetnikov ne strinja in trdi, da komunalnega prispevka na tem območju nihče doslej ni plačal. »Gre za cono, ki ni bila nikoli komunalno urejena. Na žalost je minilo 30 let, preden smo jo uredili, in v tem vmesnem času so marsikateri lastniki sami reševali gradnjo in priključitve komunalne infrastrukture. Toda potem ko je občina celovito uredila cono, je po zakonu tudi dolžna odmeriti komunalni prispevek.« Razume, da gre v marsikaterem primeru za visoke zneske. »Ko izvajaš naložbo, to načrtuješ. Ko pa ti nekdo tak prispevek naenkrat odmeri, je to lahko nekoliko nepričakovano. Menim, da se vsi podjetniki v tej coni zavedajo, da je enkrat pač treba plačati komunalni prispevek.« Podjetnike ob tem boli tudi dejstvo, da je občina pomagala Revozu in mu oprostila del nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. »Tujemu podjetju torej pomaga, nas, domače podjetnike, pa biča?« dodaja Robert Medle.
Ob tem je zanimivo, da je občinski svet na zadnji seji v prvem branju sprejel predlog odloka o obročnem plačevanju, občinskih oprostitvah in upoštevanju preteklih vlaganj pri odmeri komunalnega prispevka. Toda podjetniki glede na dosedanje izkušnje močno dvomijo, da bi lahko ta odlok, ko bo sprejet, veljal tudi zanje.
