Zdravniki in zobozdravniki Zdravstvenega doma (ZD) Gornja Radgona v javnem pismu opozarjajo na skrb vzbujajočo kadrovsko situacijo v javnem zavodu. Izpostavljajo pomanjkanje zdravnikov na področju družinske medicine in pediatrije ter še v drugih dejavnostih, kar ne glede na potek stavke zmanjšuje dostop bolnikom do zdravstvenih storitev. »Ambulante družinske medicine, ki morajo biti po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dostopne 40 ur na teden in so primarno delovišče omenjenih zdravnikov, so tako vedno bolj zgolj črka na papirju. Ne zaradi krivde zdravnikov, umika soglasij za delo prek zakonsko določenih nadur ali zaradi stavke,« navajajo v pismu.
Zakaj ni kadra?
Kot poudarjajo, zdravniška stavka ni kriva za težave, ki se v zdravstvenem domu tragično stopnjujejo, ampak je bistvena težava pomanjkanje zdravniškega kadra, ki se z vsakim odhodom zdravnika, nezadovoljnega z delovnimi razmerami, še poglobi. »Zakaj v zavodu ni kadra in zakaj ta posledično še hitreje odhaja, sta vprašanji, na kateri mora odgovoriti vodstvo zavoda, ustanovitelji in končno tudi vlada,« še podčrtujejo podpisniki javnega pisma. Poudarjajo tudi, da kljub kadrovskim težavam po najboljših močeh še naprej delujejo strokovno, ter opozarjajo, da ne bo več dolgo do takrat, ko bo resno okrnjen dostopa do zdravstvenih storitev v zavodu. Zdravniki in zobozdravniki pozivajo vodstvo zavoda, župane občin ustanoviteljic in vlado k nujnemu ukrepanju ter izboljšanju delovnih pogojev, saj se z dodatnimi obremenitvami zaposlenih problema ne da rešiti. Odločne ukrepe je treba sprejeti, še preden bo prepozno, še pozivajo podpisniki javnega pisma.
Nočnih zdravnikov ne bo?
Joža Primožič, direktor ZD Gornja Radgona, priznava, da je pomanjkanje zdravnikov težava in da intenzivno iščejo dodatnega družinskega zdravnika, nočno prisotnost zdravnika pa zagotavljajo z zunanjimi zdravniki iz drugih javnih zavodov ali z zasebniki. »Vendar ti lahko že jutri povedo, da tega dela več ne bodo opravljali, in ker ni dovolj zdravnikov, smo razmišljali o izhodu,« pravi Primožič. Direktor tudi meni, da zdravnikom v njihovem kolektivu ne bi bilo treba vračati soglasij za nadurno delo. Težava namreč ni v nadurnem delu, ampak v tem, da so bili zdravniki vključeni v 12-urno delo v urgentni ambulanti, kar pomeni, da zaradi tega niso mogli opravljati dela v svoji ambulanti in so posledično morali naslednji dan pregledati toliko več pacientov. »Organizacijo dela smo pripravili za marec, ko bomo zmogli zagotoviti prisotnost zdravnika tudi v nočnem času. Podobno kot v marsikaterem javnem zavodu pa tudi mi razmišljamo o tem, kako bo delo potekalo v prihodnje,« še pove direktor ZD Gornja Radgona.
Brez preventivnih programov
Ob pomanjkanju zdravnikov se ZD Gornja Radgona pri organizaciji dela sooča še z njihovim zmanjšanim delom zaradi stavke. Zdravniki namreč ne izvajajo storitev na daljavo, ampak morajo bolniki osebno priti v ambulanto, kjer potem prejmejo vse storitve. Na enak način ter z upoštevanjem stavkovnih pravil delo poteka tudi v specialističnih ambulantah, preventivni programi pa se ne izvajajo. Razen enega zdravnika so preostali tudi umaknili soglasje za nadurno delo. Vodstvo javnega zavoda je zato pri občinah soustanoviteljicah zavoda ter na zdravstvenem ministrstvu preverjalo možnost, da bi ukinili prisotnost zdravnika v prostorih javnega zavoda v nočnem času, nujna medicinska pomoč pa bi se bolnikom nudila v sklopu delovanja urgentnega centra bolnišnice. Kot je znano, je ministrstvo za zdravstvo javnim zavodom, ki imajo zaradi umaknjenih soglasij zdravnikov za nadurno delo težave pri organizaciji dela, predlagalo več ukrepov, med drugim dogovore med javnimi zdravstvenimi zavodi o lokaciji skupnega dežurnega mesta, kjer bi bila zagotovljena stalna prisotnost zdravnika.
Odzvali so se župani
Na pismo zdravnikov in zobozdravnikov ZD Gornja Radgona so se s skupno izjavo za javnost odzvali županja in župani občin Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici. Kot so zapisali, razumejo problematiko in skrb zdravnikov glede preobremenjenosti, prav tako so zaskrbljeni zaradi posledic, ki zaradi tega nastajajo v zdravstvenem domu. »Zato želimo in pričakujemo, da zaradi trenutne situacije pacienti ne bi bistveno občutili posledic pri zagotavljanju zdravstvenih storitev na primarni ravni in da se zagotavljanje nujnih zdravstvenih storitev na območju občin ustanoviteljic ne poslabša,« so zapisali. Podčrtali so, da so občine kot soustanoviteljice že zagotovile sredstva za številne naložbe javnega zavoda in da so v načrtu še nova, kar kaže na posluh, ki ga imajo za izboljšanje pogojev dela.
Vsekakor pa notranja organizacija zavoda in problematika kadrov ni v domeni županov in občin, ampak v pristojnosti vodstva zavoda. »Pričakujemo, da vodstvo zdravstvenega doma išče rešitve za zagotavljanje potrebnih kadrovskih resursov in skuša z ustrezno organizacijo dela zagotavljati izvajanje storitev zdravstvenega doma v predpisanem obsegu na območju štirih občin soustanoviteljic javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona,« še navajajo v odzivu. Župani in županja so že tudi sklicali ponovni sestanek z zaposlenimi v zdravstvenem domu, da si znova pojasnijo okoliščine trenutne situacije.
Stavka in možnosti zdravljenja v tujini
Zaradi stavke zdravnikov se čakalne dobe za nekatere posege še dodatno podaljšujejo, zato se postavlja vprašanje o zakonskih možnostih zavarovancev, da gredo na zdravljenje v tujino. Veljavna zakonodaja omogoča načrtovano zdravljenje v tujini s plačilom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v treh različnih primerih, in sicer po izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji (če se določenega zdravljenja ali pregleda v Sloveniji sploh ne izvaja), v primeru predolge čakalne dobe ali prekoračitve razumnega časa za zdravljenje pri vseh izvajalcih v Sloveniji ter na podlagi izdane napotnice za ambulantno zdravljenje v drugi državi članici Evropske unije. V primeru iskanja storitve v tujini zaradi preseganje najdaljše dopustne čakalne dobe pri izvajalcih v Sloveniji je potrebna odobritev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in to pred in po opravljenem zdravljenju v tujini. Kriterij odobritve zdravljenja v tujini je, da je najdaljša dopustna čakalna doba za določeno storitev presežena pri vseh izvajalcih, ki so del javne zdravstvene mreže v Sloveniji. Stroški zdravljenja so kriti v višini, kot ta storitev znaša v javni zdravstveni mreži v državi, kjer je bilo opravljeno zdravljenje, prav tako so v tem primeru priznani potni stroški, stroški prehrane, nastanitve in spremstva.
