Predsednica republike, ki je bila tudi častna pokroviteljica slovesnosti, je v nagovoru med drugim spomnila na zavedne posameznice in posameznike, ki so s svojim delom in velikokrat tudi prostovoljnimi prispevki omogočili obstoj in nepretrgano delovanje te pomembne institucije. Izpostavila je, da v vrstah podpornikov matice niso bili samo izobraženci, ampak tudi obrtniki, trgovci in podjetniki. "Kar kaže, da so naši predhodniki bili sposobni zaznati ključne cilje naroda in se okoli njih poenotiti," je poudarila in izrazila željo, da bi bila tega, vsaj v ključnih ciljih in izzivih, ki so pred nami, sposobna tudi današnja družba.
Kot je povedala predsednica, so pred nami številni izzivi, ki nas spodbujajo k razmisleku, "kje smo kot družba, kot ljudje in kakšni hočemo biti". Po njenih besedah smo družba, ki je v preteklosti delala napake, smo pa tudi družba, ki vendarle predvsem napreduje. "Zato naj bo tudi naš pogled predvsem usmerjen naprej, z vedenjem, kaj nas je naučila zgodovina," je sklenila predsednica republike in izrazila prepričanje, da se bo v ta razmislek aktivno vključila tudi Slovenska matica in "tako kot v dosedanjih 160 letih tudi v prihodnje pomembno prispevala k iskanju ključnih kulturno-družbenih usmeritev slovenske družbe".
Predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič se je v svojem nagovoru ozrl na zgodovino Slovenske matice ter izpostavil njena prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani in SAZU. Spomnil je tudi na čas demokratizacije Slovenije ob koncu 80. let minulega stoletja, ko so v matičinih prostorih možnost za svoja srečanja našle nekatere nove politične stranke, ki so se v predvolilnem času združile v koalicijo Demos. Kot je še izpostavil, obljube, da bodo vztrajali in sledili ciljem, ki so se jim pred 160 leti zavezali ustanovitelji, pa po njegovih besedah ne pomenijo nostalgičnega vračanja v preteklost. Kar jih obvezuje, je želja, da vsako naslednje leto z novostmi v založniškem in prireditvenem programu obogatijo bero dosežkov slovenske znanosti in umetnosti.
Pisatelj Dušan Jelinčič je slavnostni govor ob 160-letnici Slovenske matice naslovil Potovanje na konec noči ali najtemnejša ura je tik pred zarjo. V njem je opomnil na današnje stanje sveta in izpostavil, da morajo biti kulturniki aktivisti miru, ki je tisto, kar danes najbolj potrebujemo. Spomnil je na ljubljanski manifest o poglobljenem branju, ki ga je Slovenija kot častna gostja izpostavila na lanskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ter izpostavil pomembnost kritičnega branja na višji ravni v današnjih časih. Spregovoril je tudi o tigrovcih, ki so po njegovih besedah do najmanjše potankosti uresničili tisto kritičnost, ki je bila tako nazorno opisana v ljubljanskem manifestu celo stoletje prej. Del nagovora je posvetil razmišljanju o identiteti.
Pozdravne nagovore so na prireditvi imeli še predsednik Matice črnogorske Ivan Jovović, predsednik Matice hrvaške Miro Gavran, predsednik Slovaške matice Marian Gešper in predsednik Matice srbske Dragan Stanić. Nagovore je sklenila Slavilna pesem Slovenski matici, ki jo je napisal in prebral nekdanji predsednik Slovenske matice in akademik Milček Komelj.
