Iz Zavetišča Horjul je oskrbnik Jurij Juhant sporočil, da so prejeli klic, ki je naznanil, da so pri zapuščenem objektu v Logatcu našli psico. Sprva so hoteli zagnati iskalno akcijo za njenimi lastniki, saj so mislili, da se je morda izgubila, a potem ko jim je ob naslednjem klicu najditelj dejal, da ima ob sebi še sedem mladičkov, je verjetnost, da gre za nekaj drugega, postajala vse večja … Vse kužke so sprejeli v zavetišče. Juhant in njegovi sodelavci pa se niso mogli znebiti občutka, da nekaj »smrdi«. Naslednje dni se je izkazalo, da se niso ušteli – zgodba je dobivala nove in nove razsežnosti.
Očitno so bili ob spremljanju najdbe psičkov v Logatcu na družbenih omrežjih podobnega mnenja prijatelji in znanci zavetišča, ki so samovoljno začeli iskati odgovore. »Šli so v akcijo, ker se jim vse skupaj ni zdelo verodostojno. Ugotovili smo, da je bila logaška rešenka z mladički zelo podobna psici, ki so jo našli v Beogradu,« je dejal Juhant. Ne samo podobna, gre za isto žival z mladički. Na podlagi česa to trdijo? Fotografije pasje mamice z mladički iz srbskih medijev so primerjali s fotografijami psov, posnetimi v Horjulu, in podobnost je bila več kot očitna.
Kaj se je torej zgodilo?
V resnici ni povsem jasno, kako so psi pristali v Sloveniji. Okoli tega, kako so se znašli v Logatcu, se omenja precej imen in različic dogajanja, v katere naj bi bila morda vpletena tudi neka Slovenka. Za zdaj je črno na belem le to, da so se na račun nedolžnih prostoživečih živalih neki Srbi, morda še kdo drug, želeli okoristiti, saj so v predhodnem obdobju na Facebooku na različnih profilih objavljali fotografije te samičke z mladički, skupaj s pozivi, naj zanje darujejo denar, da jim bodo lahko pomagali.
Če so za psico z mladiči zbirali denar, kam so romala sredstva, ki so jih darovali ljudje, ki so se jim živalce zasmilile?! Odgovor je jasen: za osmerico kosmatincev zagotove ne, saj za njihovo temeljito veterinarsko in drugo oskrbo ter prehrano plačuje Zavetišče Horjul, kar bodo, kot poudarja Juhant, naredili z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem.
Stroške krije Horjul in – mi
Morda bo morala stroške kriti (tudi) logaška občina, občina, kjer so živali našli, kar seveda pomeni, da gre za javni – davkoplačevalski denar. Sklep je jasen: nekdo se je grdo okoristil na račun stiske uboge živali z mladički, ki jo je, ko je dosegel namen, brezbrižno zavrgel v tuji državi. Kako je mogoče, da so osem psov ilegalno uvozili v drugo državo, pa je že druga zgodba.
Eden od problemov, ki jih odpira ta zgodba, je tudi (pre)obremenjenost azilov: »Zavetišče Horjul ima z logaško občino sklenjeno pogodbo, s katero smo zavezani, da jim zagotavljamo mesto na 800 registriranih psov v posamezni občini. Tega glede na situacijo, ki so jo prinesli dolgotrajna oskrba in zelo specifični psi, nameščeni pri nas, za katere posvojiteljev ni, ne moremo podpisati več. Občine v Sloveniji ostajajo brez pogodbenega zavetišča – tudi tiste, ki želijo imeti to področje urejeno,« je opozoril Juhant.
