Porast števila prijav med letoma 2021 in 2022 gre pripisati tudi odpravi covidnih omejitev gibanja, pa tudi večjemu številu hišnih ljubljenčkov, meni predsednica ptujskega društva proti mučenju živali Kristina Pšajd. "Dodatno smo pse in mačke v zadnjih letih skorajda počlovečili. Pes tako rekoč ne bi smel več stopiti v blato ali na ulico, vse mačke pa bi po mnenju nekaterih morale bivati v stanovanjih, čeprav imamo tako notranje kot zunanje. Namesto da se rešujejo problemi, kjer jih ni, bi se morali več pogovarjati o kastracijah in sterilizacijah živali, s katerimi bi se izognili zavrženim živalim."
Iz ene skrajnosti v drugo
Klice in pobude s terena glede dvomljivih praks imetnikov živali redno dobiva in pravi: "O vsaki pobudi se pogovorimo in jih sproti rešujemo. Je pa res, da sem tudi že prišla na teren in me je bilo sram, da sem se odzvala, kajti pes je imel vse možno udobje. Ni vse tako črno, kot se prikazuje. Žal gremo iz ekstrema v ekstrem." Pravi, da je zaradi svoje iskrenosti in obsodbe organizacij, ki se izživljajo nad rejci in lastniki živali, večkrat tarča kritik, a dodaja: "Sem realist, in ne ekstremist. Povem iskreno, kar mislim, ter se trudim narediti vse za dobrobit živali. Delam pošteno z roko v roki z inšpektorji, policijo in občinami. Treba se je znati pogovarjati z ljudmi, saj kot pravi že stari pregovor, lepa beseda lepo mesto najde."
Neutemeljena črnitev kmetijstva in živinoreje
Kritičen do poročanja in posledično zlorabe primerov mučenja za črnitev kmetijstva pa je direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. "Ne moremo metati v isti koš rejca, kjer je morda za zanemarjanje živali kriva tudi socialna ali druga problematika, in rejca, ki vsako jutro vstane ob petih zjutraj, da živino nakrmi, pomolze, da ima očiščeno in pospravljeno, ki vsako leto znova skrbi, ne glede na vremenske neprilike, da zagotovi dovolj krme za živino. Kmetje se moramo upreti žigosanju živinoreje in povezovanju živinoreje z mučenjem in zanemarjenjem živali." Pojasnil je, da gredo naložbe kmetov v smer dobrobiti živali. "Kako komfortni so danes hlevi z urejenim prezračevanjem, ponekod ležalnimi boksi z vodnimi blazinami, roboti za čiščenje rešetk in ležišč … Morda govedo res ni na paši, ampak vidimo lahko, kaj se zgodi na travniku po treh tednih dežja – nastane blato in pojavi se vprašanje, ali so živali zanemarjene ali blatne. Če pa gre za zanemarjanje, je treba nanj opozoriti," je jasen Petrovič. Kot pravi, ni nikomur v interesu, da se meče slaba luč na živinorejo in kmete, ki se 365 dni na leto trudijo za dobrobit živali, na drugi strani pa tudi ekonomski izplen zanemarjenih živali ni takšen, kot bi ga rejci želeli ali pričakovali. Zgolj zdrava žival, ki se dobro počuti, oddaja ustrezno mleko. Parameter, ki določa ustreznost mleka in je prvi kazalnik stiske živali, so somatske celice oziroma levkociti. Na njihovo vrednost vplivajo stres, neustrezno okolje, bolezni, težave s parklji … "Vrednost somatskih celic spremljamo ob vsakem transportu, kmetovalca preverjamo dvakrat mesečno. Če opazimo kakršnakoli odstopanja, rejce obvestimo in pozovemo k ukrepanju," je dodal.
