Kaj se skriva v globinah?

V jamah na Pivškem precej stare nesnage, pogosto pa tudi mrhovina

Katja Kirn Vodopivec
15. 1. 2024, 21.29
Posodobljeno: 15. 1. 2024, 21.33
Deli članek:

Od 40 jam na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, ki so jih popisali in raziskali konec lanskega leta, jih je kar 30 onesnaženih, devet jam pa je še vedno aktivnih odlagališč odpadkov, v katerih najpogosteje pristane mrhovina. V okviru obsežne akcije so jamarji osem jam že očistili, za pet najbolj onesnaženih pa bo pivška občina iskala tudi evropska in državna sredstva.

Matej Zalokar
Od 40 jam, ki so jih popisali in pregledali, jih je 30 onesnaženih.

Uradno je na Pivškem evidentiranih 188 jam, od tega jih 142 leži na območju krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Pri popisu so se osredotočili na 40 jam, za katere so predvidevali, da so bolj onesnažene. Izkazalo se je, da jih je kar 30 onesnaženih, v njih je po ocenah jamarjev skupno 157 kubičnih metrov odpadkov.

»Kot smo predvidevali, so najbolj onesnažene zlasti tiste jame, ki so bližje naseljem, manj pa te, ki ležijo globoko v Javornikih. S popisom smo dejansko zajeli vse onesnažene jame znotraj parka, kar je bil tudi glavni cilj,« je rezultate obsežne akcije, ki so jo konec lanskega leta izpeljali pod okriljem Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU ter v sodelovanju z Jamarskim društvom Rakek in Društvom za raziskovanje jam Ljubljana, predstavil vodja popisa, krasoslovec dr. Mitja Prelovšek.

Popisa onesnaženosti jam in brezen so se na pivški občini lotili po tem, ko so lani v odmevni akciji počistili večji del udornice Ravnica pri Jurščah, ki velja za najbolj onesnaženo jamo v Sloveniji. Iz nje so odstranili okrog 2000 kubičnih metrov odpadkov, tretjina jih je sicer še ostala v jami in čaka na dodatna finančna sredstva.

Tadej Kogovšek
V jamah na Pivškem se še vedno znajde precej mrhovine.

Devet jam je še aktivnih odlagališč

Že med samim popisom so očistili tri jame, naknadno pa še pet, kar pomeni, da je skoraj tretjina vseh onesnaženih jam na območju parka že čistih. »Je pa res, da so to jame, ki so relativno malo onesnažene. Tiste najbolj onesnažene še čakajo na čiščenje,« pojasnjuje Prelovšek. Golobinja pri Palčju, Zobova jama in Brezno v zadnjih kulah so tri najbolj onesnažene jame, v katerih je med 20 in 25 kubičnih metrov smeti. Golobinja in Brezno v zadnjih kulah sta poleg še sedmih drugih jam še vedno tudi aktivni odlagališči odpadkov, kar pomeni, da so odpadki tu mlajši od deset let.

Katja Kirn Vodopivec
Matej Zalokar

Prav v te jame nameravajo v prihodnje usmeriti ukrepe za omejevanje onesnaževanja, zlasti omejevanje odmetavanja mrhovine in klavniških odpadkov, ki so jih našli v skoraj vseh popisanih jamah, z izjemo petih.

»Zavedali smo se, da so na Pivškem taki odpadki v preteklosti pristali v jamah, a si nismo mislili, da je ta aktivnost še vedno tako prisotna,« je dejala Eva Šabec Korbar s pivške občine in dodala, da bodo morali razmisliti tudi o nudenju pomoči pri odlaganju teh odpadkov in večjem ozaveščanju prebivalstva. O možnosti organiziranega zbiranja in odvoza klavniških odpadkov so na pivški občini sicer razmišljali že v preteklosti, a prave rešitve niso našli. »Bomo pa zagotovo morali o rešitvah ponovno razmisliti, morda tudi v okviru kakšnega projekta,« pritrjuje pivški župan Robert Smrdelj.

Pričakujejo finančno pomoč države

Ocene, koliko bi stalo čiščenje jam, na pivški občini še nimajo, je pa prav ta popis podlaga za izračune. Za čiščenje Ravnice so namenili več kot pol milijona državnega in evropskega denarja, kar je bil, kot poudarjajo, velik premik tudi s strani države. »To je naše bivanjsko okolje. Čistoča jam in dobro stanje kraškega podzemlja sta za nas izjemno pomembna. Mi smo tisti, ki to vodo na koncu tudi pijemo,« poudarja Šabec Korbar.

Katja Kirn Vodopivec
Eva Šabec Korbar

Jamarji veliko onesnaženih jam počistijo sami že v okviru letnih društvenih akcij, a so velik izziv visoki stroški. »Čiščenje jam je velik finančni zalogaj, težava pa je tudi, kam odložiti odpadke, ki pridejo iz jame,« opozarja predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Prav zato računajo na finančno podporo države, ki je kot lastnica naravnih vrednot zanje tudi odgovorna, pa se, kot je opozoril Prelovšek, zelo redko odzove na pobude jamarjev po čiščenju jam.

Večino jam bi lahko počistili v dveh letih

Glavnina jam, okrog 80 odstotkov, je sicer manj onesnaženih, kar pomeni, da je v njih do pet kubičnih metrov odpadkov. »Za te pričakujemo, da bi jih v sodelovanju z lokalno skupnostjo lahko počistili v naslednjih dveh letih, tiste najbolj onesnažene pa bodo najverjetneje morale počakati na evropska sredstva,« napoveduje Prelovšek.

Leo Caharija
Podzemne lepote

Večino odpadkov predstavljajo drobni komunalni odpadki, ki so ostanek onesnaževanja iz preteklosti, medtem ko je v novejšem času najbolj problematična mrhovina, te je med vsemi odpadki v jamah kar 37 odstotkov. »Najbolj problematične so zagotovo jame, v katere se še vedno odlagajo ti odpadki,« izpostavlja Matic Di Batista iz ljubljanskega jamarskega društva. Nekaj jam, med njimi tudi najbolj onesnažena Golobinja pri Palčju, namreč leži na vodozbirnem območju pitne vode Malni.

Med okoljsko najbolj nevarnimi odpadki so poleg sveže mrhovine še azbestne plošče in motorno olje, veliko nevarnost pa predstavljajo tudi jame, v katerih so neeksplodirana ubojna sredstva. Na nekaj takih so naleteli tudi pri popisu, med njimi je Matijeva jama, v kateri je precej topovskih granat zakopanih pod odpadki.