Med rešitvami, ki jih prinaša zakon, najbolj odmevajo določbe, ki predvidevajo konec uporabe zemeljskega plina za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji.
Tako razen redkih izjem vgradnja novih kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ne bo več dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja oddana po 1. juliju prihodnje leto.
Rdeča luč za nove koncesije?
Konec uporabe obstoječih kotlov v gospodinjstvih bi dosegli tako, da bi lokalnim skupnostim prepovedali podeljevanje novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Takšna omejitev bo veljala tudi za občine, kjer niso podelili koncesij, a imajo javna podjetja, ki izvajajo izbirno gospodarsko javno službo distribucije zemeljskega plina.
Zadnja različica zakona (tega so po javni obravnavi iz zakona o energetski politiki preimenovali nazaj v energetski zakon) sicer več ne navaja letnice 2030 kot skrajno mejo, do katere bo mogoče podaljšati obstoječe koncesije, bodo pa občine lahko to storile samo ob določenih pogojih in za največ pet oziroma sedem let.
Obstoječe koncesije v slovenskih občinah se bile sklenjene za različna obdobja trajanja. Tako se bo po podatkih Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) v občini Maribor koncesija iztekla že leta 2027, v občini Celje, kjer distribucijo izvaja javno podjetje, pa je bila ta pravica podeljena do leta 2051. V občini Ptuj se koncesijsko obdobje izteče leta 2028, v občini Murska Sobota pa leta 2029.
Za obnovljive vire plina država ni dala niti evra
Občine bodo lahko za največ sedem let podaljšale koncesijo, če je na plinovodno omrežje priključen proizvodni vir plina obnovljivega izvora ali če ima koncesionar dokazila o načrtovanem priključevanju tega na omrežje. Morebitne nove plinske koncesije bodo dovoljene samo, če bo omrežje načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in bo imelo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe.
A že pri tem nastane težava, saj je po mnenju nekaterih akterjev na plinski sceni nerealno pričakovati, da bi plinskim distributerjem to uspelo v tako kratkem času. V GIZ DZP, ki ga vodi Urban Odar, pravijo, da ima plinsko gospodarstvo velik interes za investiranje v proizvodnjo obnovljivih plinov:
»Vendar le ob pogojih, da bo vzpostavljeno stabilno poslovno okolje in da se distribucijsko plinovodno omrežje ne bo omejevalo z zakonodajo. Medtem ko država močno podpira proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje toplote in električne energije, saj je samo leta 2022 za to namenila 98,4 milijona evrov, za podporo proizvodnji obnovljivih plinov ni namenila niti enega evra.«
Glede tega so nekoliko bolj optimistični pri sistemskem operaterju plinskega omrežja – družbi Plinovodi:
»Verjamemo, da je zakonodajalec ustrezno ocenil prag za deleže virov plina obnovljivega izvora za podeljevanje novih koncesij in prav tako vezano na izjeme za podaljšanje obstoječih koncesij ter da so te meje stimulativne in realno dosegljive za slovenske proizvajalce plinov obnovljivega izvora. Želimo si namreč aktivnega zelenega prehoda tudi na področju oskrbe s plini iz plinovodnih sistemov in možnosti za izbiro ter konkurenčno okolje, kot ga imajo odjemalci v sosednjih članicah EU.«
Uporabniki plina ne podpirajo omejitev
Za pet let bo mogoče koncesijo podaljšati tudi, če distribucijski sistem oskrbuje več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. V GIZ DZP sicer ocenjujejo, da je v občinah s plinskim omrežjem ta pogoj izpolnjen, a se za zdaj nočejo opredeljevati do tega, ali bo mogoče koncesije podaljšati, saj še tega niso preučili.
So pa naročili pravno mnenje pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je pripravil dr. Rajko Pirnat. Ta med drugim ugotavlja, da prelagana prepoved vgradnje plinskih kotlov posega v ustavno pravico investitorjev do splošne svobode ravnanja. Prav tako so naročili javnomnenjsko raziskavo pri agenciji Valicon, ki je pokazala, da 78 odstotkov uporabnikov zemeljskega plina ne podpira omejevanja uporabe tega energenta. V Sloveniji zemeljski plin za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje uporablja 121 tisoč gospodinjstev v 86 občinah s plinskim omrežjem.
