Ko je minister za finance Klemen Boštjančič pred časom napovedal začasni dvig davka na dobiček z 19 na 22 odstotkov, je bil eden največjih kritikov tega predloga Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), ene od dveh največjih domačih bančnih skupin.
Ocenil je, da bodo slovenska podjetja zaradi tega postala nekonkurenčna v primerjavi s tujimi. Še pred tem je Brodnjak za »politični populizem« označil ideje o izredni obdavčitvi dobičkov bank, s katero bi država financirala obnovo po avgustovskih poplavah. Nasprotuje tudi predlogu zakona o obnovi, o katerem zdaj odločajo poslanci državnega zbora, saj da ob tako nepredvidljivem davčnem okolju »ne vemo, kaj naj rečemo vlagateljem«. Pred dnevi pa je Brodnjak sporočil, da se iz javnosti umika, ker njegovi »iskreno dobronamerni in domoljubni nastopi« vodijo v populistične razprave o požrešnih bankah.
Toda v zadnjih mesecih je Brodnjak vedno znova zamolčal ključni podatek: da NLB v času, ko zaradi državne sanacije bank in dvigovanja obrestnih mer beleži rekordne dobičke, nanje plačuje tudi rekordno nizke davke. V zadnjih desetih letih je namreč NLB ustvarila skupno že več kot 1,2 milijarde evrov dobička. Na ta znesek je v tem času plačala pičlih 32 milijonov evrov davka. Torej le slabe tri odstotka. Ali drugače: vsota, ki bi jo morala NLB v prihodnjem letu prispevati v sklad za obnovo po poplavah (30 milijonov evrov), je praktično enaka seštevku davka na dobiček, ki ga je banka plačala v zadnjem desetletju. Za primerjavo: samo med letošnjim julijem in septembrom je NLB ustvarila kar 283 milijonov evrov čistega dobička. Kako je to mogoče, če v Sloveniji davki, kot trdi Brodnjak, dušijo gospodarstvo? In zakaj NLB plačuje davek na dobiček po skorajda simbolni stopnji, če ta v Sloveniji znaša 19 odstotkov?
Na 160 milijonov dobička plačali le 4 milijone davka
Za odgovor na ti vprašanji se je najprej treba vrniti desetletje nazaj. Konec leta 2013 je takratna vlada Alenke Bratušek sanirala banke, ki so bile v težkem položaju zaradi slabih posojil. Največjo finančno injekcijo je dobila NLB, ki jo je vodil Janko Medja, v njeni upravi pa je že tedaj sedel tudi Brodnjak. Država je vanjo vplačala 1,5 milijarde evrov kapitala, slaba posojila NLB pa z velikanskimi popusti prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slaba banka. Poslovanje NLB, čez noč razbremenjene nasedlih naložb iz preteklosti, se je obrnilo. Skupina je tako že leta 2014 ustvarila 62 milijonov evrov čistega dobička, ki se je nato naglo zviševal. Banka je namreč ujela val gospodarskega okrevanja, ki je sledil v času vlade Mira Cerarja. Leta 2016 je njen dobiček presegel sto milijonov evrov, leto pozneje, ko je NLB zaradi nižjih tveganj v poslovnem okolju sproščala rezervacije, pa je imela že več kot 200 milijonov evrov plusa. A to je bilo šele ogrevanje. NLB v zadnjih letih zaradi obrestnih mer, ki so se začele dvigovati po koncu epidemije covida-19, dosega rekordne številke. Od bančne sanacije do danes je tako matična družba NLB ustvarila okoli 1,2 milijarde evrov čistega dobička. To je približno enako znesku davka na dobiček, ki ga je v prvih desetih mesecih letošnjega leta plačalo več kot 200 tisoč slovenskih podjetij. Na ta dobiček je NLB plačala pičlih 32 milijonov evrov davka. Lani je recimo zgolj matična banka ustvarila 160 milijonov evrov dobička, nanj pa je plačala le dobre štiri milijone evrov oziroma 2,5 odstotka davka.
Zaslužki NLB s prebivalstvom nekajkrat večji kot pred petimi leti
Za to se lahko NKB zahvali davčnim olajšavam oziroma tako imenovanemu davčnemu ščitu, do katerega je prišla ravno zaradi rekordne izgube, ki jo je pred desetletjem utrpela zaradi slabitve nasedlih posojil. Poenostavljeno: NLB bo plačevala nekajkrat nižji davek na dobiček kot preostanek gospodarstva, dokler ne bo izkoristila vseh odpustkov. Teh ima še vedno na voljo več kot dovolj. Po podatkih iz letnega poročila ima NLB še za 950 milijonov evrov neizkoriščenih davčnih izgub. Od tega imajo največ lastniki, med katerimi je sicer res največja država, a tri četrtine delnic banke imajo v rokah zasebni delničarji. Država je v NLB zadržala kontrolni, 25-odstotni paket delnic, pri čemer NLB po zadnji privatizaciji posluje še bolje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je na ravni skupine ustvarila že 387 milijonov evrov čistega dobička. K temu so več kot polovico prispevale tuje družbe, od vseh največ leta 2020 kupljena srbska Komercijalna banka. Rekorden dobiček NLB je v veliki meri posledica tudi višjih zaslužkov pri poslovanju s podjetji in prebivalstvom v Sloveniji:
– Tako je NLB v obdobju od januarja do septembra 2017 pri poslovanju s podjetji ustvarila 20 milijonov evrov, s prebivalstvom pa 30 milijonov evrov dobička pred oslabitvami in rezervacijami.
– Letos je tega dobička že za 55 milijonov evrov oziroma 153 milijonov evrov.
– Zgolj pri stanovanjskih, potrošniških in drugih posojilih fizičnim osebam je NLB zabeležila petkrat boljši rezultat, pri čemer je zdaj sredstev oziroma kreditov za 68 odstotkov več kot pred šestimi leti.
Boljši rezultat je posledica predvsem drastičnega zvišanja obrestne mere euribor, s čimer želi Evropska centralna banka (ECB) omejiti inflacijo. Še leta 2021 je neto obrestna marža, ki kaže razmerje med tem, kar banka zasluži s posojili, in tistim, kar izplača na depozite, znašala 1,3 odstotka. Letos septembra je znašala 3,42 odstotka.
Zmagovalec privatizacije NLB tudi Brodnjak
Medtem ko so se razlike in s tem zaslužki zviševali, so v NLB oklevali pri dvigu obrestnih mer na depozite. Te so bile v prvi polovici leta v Sloveniji celo najnižje med vsemi državami območja evra. Kljub plazu kritik, ki so prihaje iz vrst gospodarstva in medijev, jih največje domače banke z NLB na čelu niso zvišale. To so storile šele po tem, ko je vlada Roberta Goloba napovedala obdavčenje dobičkov bank. Precej drugače pa je bilo z Brodnjakovo plačo, ki je ena najvišjih v gospodarstvu. Lani je Brodnjak prejel skupno skoraj 648 tisoč evrov bruto oziroma 54 tisoč evrov na mesec. Od tega je variabilni del plače znašal dobrih 95 tisočakov. Toda visoka plača, ki je po Brodnjakovi oceni »predmet populistične obravnave v javnosti«, ni posledica (le) uspešnega poslovanja NLB, ampak predvsem umika države iz banke. Brodnjak je član uprave postal leta 2012, leta 2016 pa je prevzel vodenje največje domače banke. Ker je bila NLB ves ta čas v stoodstotni lasti države, so bili njegovi prejemki omejeni s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom. Tako je še leta 2018 prejel 192 tisoč evrov bruto, torej le 30 odstotkov lanske plače. Leto pozneje, ko je bila država le še manjšinska lastnica, omejitev pa ni bilo več, je Brodnjak prejel že 484 tisoč evrov. V istem obdobju je čisti dobiček skupine NLB celo nekoliko padel. Lani, ko je Brodnjak prejel rekordnih skoraj 650 tisoč evrov, je banka na ravni skupine ustvarila 447 milijonov evrov čistega dobička. Toda velik del tega je bila posledica pozitivnih učinkov pri prevzemu slovenske enote Sberbank, ki jo je matična banka iz Moskve po začetku vojne v Ukrajini morala po zelo ugodni ceni prodati zaradi uvedbe sankcij proti Rusiji.
