Energetska neodvisnost

Do poceni sončne energije tudi brez lastne sončne elektrarne

Žiga Kariž
4. 12. 2023, 06.15
Posodobljeno: 26. 1. 2024, 14.18
Deli članek:

Energetske skupnosti omogočajo proizvodnjo in izkoriščanje električne energije tudi tistim, ki sami nimajo pogojev za postavitev sončne elektrarne.

ZD Radeče
Na strehi zdravstvenega doma Radeče je postavljena sončna elektrarna moči 112 kWp, ki bo proizvedla cca 120 MWh električne energije letno in s tem pokrila potrebe po elektriki za mestno jedro Radeč.

Eden glavnih virov električne energije postajajo obnovljivi viri, kot so sončne elektrarne. Te omogočajo, da smo državljani ne le porabniki, temveč tudi proizvajalci elektrike, kar pripomore k naši energetski neodvisnosti. Evropa je že pred leti poskrbela, da lahko koristi sončne energije žanjejo tudi tisti, ki nimajo možnosti postavitve lastne sončne elektrarne. Zakon o oskrbi z električno energijo je v naš pravni red prenesel evropsko zakonodajo, ki predvideva možnost ustanovitve energetskih skupnosti.

Kaj so energetske skupnosti

V energetski skupnosti se lahko združijo različni akterji in si delijo proizvedeno energijo: skupaj jo proizvajajo, porabljajo, hranijo, lahko pa jo tudi prodajajo. Skupnost sestavljata najmanj dva udeleženca, pri čemer so lahko člani fizične osebe, občine, pravne osebe oblasti glede na lokalni ravni (npr. Republika Slovenija za lokalno finančno upravo) in druge pravne osebe javnega prava. Sodelujejo lahko tudi mala in srednje velika podjetja.

Kako deluje skupnost

Primer: večja osnovna šola zgradi fotovoltaični sistem na strešnih površinah in želi presežke proizvedene energije, torej energije, ki je šola neposredno ne porabi, deliti z drugimi udeleženci v skupnosti, na primer s prebivalci bližnje ulice. V ta namen se ustanovi skupnost obnovljivih virov energije. Udeleženci skupnosti lahko tako uporabljajo energijo iz obnovljivih virov energije v bližini proizvodnje.

Občina Ivančna Gorica
Sončna elektrarna na strehi vrtca v Ivančni Gorici. Elektrarne na javnih stavbah lahko oskrbujejo tudi zasebne hiše v okolici.

Primeri iz Slovenije

Sosedje v enem izmed blokov na Jesenicah so na streho namestili sončno elektrarno in se že več kot leto na skupnostni način oskrbujejo z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca. Tako prihranijo pri mesečnih stroških, po njihovi zaslugi pa se v ozračje sprosti tudi približno 18 ton ogljikovega dioksida letno manj. Na drugem koncu države pa je na podružnični šoli v Budanjah v občini Ajdovščina nameščena sončna elektrarna, prek katere se samooskrbno oskrbuje sedem bližnjih hiš. Te so se povezale v prvo slovensko samooskrbno energetsko skupnost, ki si zagotavlja zeleno energijo iz sončne elektrarne, postavljene na javnem objektu. Energetske skupnosti tako že nastajajo po vsej Sloveniji, a še vedno predstavljajo velik neizkoriščen potencial.

Pomembna je bližina

Taka energetska skupnost je sicer lokalno omejena, saj morajo imeti vsi udeleženci pogodbo o dostopu do omrežja z istim operaterjem. Geografska bližina pomeni, da so člani energetske skupnosti bodisi na istem lokalnem območju, torej povezani prek nizkonapetostnih inštalacij, bodisi v istem regionalnem območju, povezani prek srednjenapetostnih in nizkonapetostnih inštalacij.

Velike ugodnosti

Zaradi geografske bližine se za prenos energije znotraj energetske skupnosti uporablja ugodnejša omrežnina. Znižanje omrežnine temelji na ustrezno znižani energijski postavki za prenos zakupljenih količin energije iz proizvodne naprave skupnosti do članov skupnosti, na osnovi navideznega poprečenja 15-minutne porabe z deležem proizvedene energije v istem časovnem intervalu. V praksi to pomeni, da se v vsakem 15-minutnem intervalu obračuna razlika med porabo in zakupljeno proizvodnjo. Poleg tega bodo člani tovrstnih skupnosti v prihodnosti najverjetneje deležni dodatnih spodbud, na primer oprostitev prispevkov za obnovljive vire energije za proizvedeno in porabljeno energijo v skupnosti.