Obuditev socialnega dialoga

Drzne napovedi premierja Goloba: zmanjšati birokratizacijo in izpeljati davčno reformo

G.G./STA
29. 11. 2023, 16.18
Posodobljeno: 29. 11. 2023, 18.16
Deli članek:

Reforme vlade so zastale. Premier Robert Golob pa je na vrhu slovenskega gospodarstva napovedal, da se bodo lotili vsaj davčne reforme.

Sašo Švigelj
Premier Robert Golob še ni izgubil zagona.

Golob je na vrhu gospodarstva, ki ga pod sloganom Uglašeni v razvoju danes na Brdu pri Kranju organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal, da je v zadnjega pol leta socialni dialog nekoliko zastal. "Želim si, da najkasneje s 1. januarjem dialog znova steče v najboljši možni maniri," je dodal premier in napovedal srečanja s predstavniki gospodarstva najmanj enkrat mesečno, na katerih naj bi zaenkrat naslovili dve temi - kako zmanjšati birokratizacijo, denimo na področju registriranja delovnega časa, ter davčno reformo. Slednja naj bi bila takšna, da bomo lahko na koncu ustvarili več in predvsem več tudi imeli.

Golob je pred zbranimi gospodarstveniki spomnil na energetsko krizo kot posledico ruske agresije na Ukrajino, ki ji je sledila socialna kriza, avgusta pa so Slovenijo prizadele še poplave. "Vlada se je odzvala odločno," je dejal in dodal, da so šla za blaženje posledic vseh teh kriz znatna proračunska sredstva. Vseeno se veliko vlaga v investicije, inovacije in razvoj. "Nikoli doslej ni bilo toliko državnih sredstev namenjenih za raziskave, znanost in razvoj," je povedal in dodal, da bomo samo z znanjem povečevali produktivnost in če želimo graditi blaginjo na družbi znanja, potem so ravno ta sredstva najbolj pomembna.

Sašo Švigelj
Tibor Šimonka

Razbremenitev plač

Na vrhu je bil prisoten tudi predsednik GZS Tibor Šimonka. "Želimo tekmovati z najbolj razvitimi v svetu in zato potrebujemo več znanja, več raziskav in razvoja," je dejal in dodal: "Zahtevamo razbremenitev plač in da vse večji delež le-teh pripada tistim, ki so si jih zaslužili."

Za razliko od političnih strank, ko pridejo na oblast, ima gospodarstvo po Šimonkovih besedah že vsa leta isto agendo, to je stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje. A to ne zadošča, je dejal in dodal, da želi slovensko gospodarstvo biti boljše, želi se primerjati z najboljšimi.

V okviru dogodka so med drugim pripravili izmenjavo mnenj nekaterih dosedanjih predsednikov vlad, kako razbremeniti slovensko gospodarstvo in spodbuditi njegovo rast. Vsi so menili, da brez pogovarjanja in sodelovanja napredka ne bo.

Janša meni, da so sindikati močnejši od gospodarstva

Janez Janša je opozoril, da gospodarstvo ni dovolj slišano. "Gospodarstvo je močan faktor vpliva, ki pa ima šibek glas," je dejal. Če delodajalci izstopijo iz Ekonomsko-socialnega sveta, namreč to ni najpomembnejša novica dneva, če izstopijo sindikati, pa je. Na odločevalce bolj vplivajo sindikati in nevladne organizacije, je povzel.

Lojze Peterle je dejal, da je treba gospodarstvu predvsem zagotoviti stabilne in konkurenčne pogoje, Alenka Bratušek pa je izpostavila odgovorno javnofinančno politiko. "In upam si trditi, da je javnofinančna politika te vlade vsekakor odgovorna," je dejala.

Če vlada ugotovi, da ne more narediti nekaj dobrega za gospodarstvo, potem se mora vsaj truditi, da mu ne škoduje, da ne vse pusti pri miru, je pozval Miro Cerar. Kot primer takšnega napačnega pristopa v zadnjem času je omenil spremembe pri evidentiranju delovnega časa. "Naj ves čas ne spreminja svojih stališč, naj ne napoveduje reform in ukrepov, potem pa jih odpoveduje," je še dejal.

Bistveno sodelovanje

Po drugi strani je Anton Rop menil, da ni vprašanje, koliko se mora slišati glas gospodarstva. Bolj pomembno se mu zdi, na kakšen način vlada in gospodarstvo sodelujeta. "Slovenija je lahko bistveno bolj uspešna brez cenenega levega in desnega populizma, ki so ga in ga izvajajo številne vlade," je dejal.