Nasprotujejo sečnji

Foto: V Ljubljani bosta padla mogočna drevoreda, tako so označili debla, ki jih čaka giljotina

S.R.
22. 9. 2023, 13.35
Posodobljeno: 22. 9. 2023, 14.38
Deli članek:

Naj gre za pomladitveni posek, obnovo srednjeveškega obzidja, v katerega se zaraščajo grmovje, drevesa in ostala podrast, ali pa za odstranitev divjega, a bolnega kostanja, številni Ljubljančani se ne brez razloga zaskrbljujoče zdrznejo vsakič, ko zaslišijo zvok motorne žage.

Andi Koglot
Levica opozarja na nesmiselno sečnjo dreves v Ljubljani.

Da je sečnja dreves v Ljubljani nesmiselna, so prepričani v lokalnem odboru Levice v Ljubljani, kjer so včeraj na to opozorili s simbolno akcijo označitve dreves, ki bodo v bližnji dočakale konec. »V času podnebne krize je ključnega pomena, da ohranimo vsako zeleno površino in drevo ter ne širimo površin za avtomobile, predvsem ne na račun drevoredov,« so poudarili. Na novinarski konferenci so že izvedenim in predvsem predvidenim večjim posekom dreves v Ljubljani izrazili nasprotovanje ter hkrati opozorili, da je treba v času podnebne krize zelene površine nujno zaščititi. Še več, treba jih je širiti. Po njihovih navedbah se poseki »izvajajo predvsem v okviru širjenja cestnih površin, kar bo v mesto privabilo še več avtomobilskega prometa in tako še poslabšalo kakovost zraka in bivanjsko okolje v Ljubljani.«

Andi Koglot
Levica opozarja na nesmiselno sečnjo dreves v Ljubljani.

Spomnili so na posek na Rožniku, kjer se je po njihovih navedbah izkazalo, da je bil izveden »brez soglasja Zavoda RS za varstvo narave, zaradi česar je bil s strani Inšpekcije za narave in vode ustavljen. Posekanih je bilo že 200 dreves od napovedanih skoraj 400.« Pri tem je pomembno predvsem dejstvo, »da mestni gozd poleg gospodarske funkcije gozda opravlja tudi in predvsem socialno in ekološko funkcijo. Ti sta bistvenega pomena tako za ohranjanje neokrnjene narave in čistega ozračja v mestu kot tudi za rekreacijo, druženje in zagotavljanje kakovostnega bivanjskega okolja za prebivalke in prebivalce.«

Obenem so v Levici opozorili, da je Mestna občina Ljubljana pred časom napovedala tudi posek na Grajskem griču. »Razlog za posek naj bi bile nevarnosti erozije in nestabilnost - pa čeprav ravno drevesa po mnenjih strokovnjakov omejujejo erozijo pobočij in njihovo drsenje. Saditev novih dreves namesto posekanih ni predvidena,« so navedli.

Mogočna drevoreda

V oči bode tudi dogajanje na Linhartovi in Barjanski cesti, kjer morata mogočna drevoreda prepustiti mesto širjenju cestišč. »Na Linhartovi cesti se je začela rekonstrukcija prvega dela ceste, ki predvideva razširitev mestne ceste v štiripasovnico. Poleg širitve ceste, ki bo s privabljanjem novega prometa le kratkoročno reševala prometne zastoje, nas je v Levici presenetil tudi nesmiseln posek obstoječega drevoreda,« so poudarili. Dodali so, da se sicer strinjajo s tem, da je treba posodobiti komunalno infrastrukturo in preplastiti tako cestišče kot površine za pešce in kolesarje, a da ostro nasprotujejo »širitvi cestišča na račun drevoreda. Padla drevesa naj bi sicer nadomestili z novimi, vendar nadomestna manjša, mlada drevesa še dolgo ne bodo opravljala funkcije v taki meri, kot jih obstoječa. Drevored je nenadomestljiv, daje mogočno senco in skrbi za hladnejšo mikroklimo v četrti ter senči in ohlaja tudi površine za pešce in kolesarje.«

Andi Koglot
Levica opozarja na nesmiselno sečnjo dreves v Ljubljani.

Ljubljanski mestni svetniki Levice so skupaj z drugimi člani na Linhartovi cesti izvedli simbolno dejanje. Drevesa, predvidena za sečnjo, so označili, da lahko tako »tudi mimoidoči vidijo, koliko dreves bo padlo za širitev ceste in dodatno povečevanje količine prometa v Ljubljani. Ne gre samo za Linhartovo cesto, pač pa tudi za Barjansko cesto, Rožnik, Grajski grič, območje Emonike ...« je poudaril mestni svetnik in idejni vodja akcije Ištvan Išt Huzjan.

Koordinatorka lokalnega odbora Levica Ljubljana in vodja svetniškega kluba Levice v mestnem svetu MOL Urška Honzak pa je dodala: »Pozivamo pristojne, naj prenehajo s sečnjo dreves ter zaščitijo zelene površine v Ljubljani. Da bomo lahko čez leto, pet, deset ali 50 še vedno živeli v Ljubljani - in se ne skuhali od vročine ali zadušili od izpustnih plinov.«

Andi Koglot
Levica opozarja na nesmiselno sečnjo dreves v Ljubljani.