Potresno nevarni domovi

Resno opozorilo strokovnjakov: V Sloveniji se bo zgodil rušilni potres

Polona Krušec
17. 5. 2023, 11.04
Posodobljeno: 17. 5. 2023, 11.19
Deli članek:

Opozorila o zanemarjanju protipotresne varnosti in v tem kontekstu velike ranljivosti številnih stavb v naši državi se vrstijo; stroka s tega področja svari, da je treba pospešiti sanacijo kritičnih objektov, medtem ko bi država potresno ogroženost objektov zmanjševala postopno in dolgoročno, poleg tega ni jasno, kdo bi sanacijo financiral.

Profimedia
Vsako leto Slovenija doživi okoli dva tisoč potresov.

Na nedavnem strokovnem posvetu o pripravljenosti na potrese je Marta Skubic z ministrstva za naravne vire in prostor dejala, da bi bilo potresno ogrožene stavbe ali dele stavb smiselno vsaj v naslednjih 30 letih prenoviti.

Ob opredeljeni časovnici bi marsikoga upravičeno (za)skrbelo, ali ni mogoče za potresno varne bivanjske razmere poskrbeti kaj hitreje, sploh ob predpostavki, da je Slovenija na zmerno potresnem območju, in neobhodnega dejstva, ki ga potrjujejo številni slovenski potresni strokovnjaki (tudi eden najuglednejših, gradbeni inženir, profesor potresnega inženirstva in akademik Peter Fajfar) – da se bo, kot na Hrvaškem, tudi na ozemlju Slovenije zgodil rušilni potres. »Vprašanje, na katero sicer znanost še ne dopušča odgovora, je le, kdaj se bo zgodil. Morda kmalu, morda pa šele čez sto ali več let. Zanesljiva napoved kraja, časa in jakosti potresa, ki bi omogočila, da bi se prebivalstvo umaknilo na varno, za zdaj ni mogoča, veliko vprašanje pa je, ali sploh kdaj bo,« so njegove besede, h katerim doda, da je precej potresov v novejšem času ljudi presenetilo. »Na primer, potres v Petrinji je bil precej močnejši od predvidenega 475-letnega potresa za to območje po hrvaški karti,« prav Fajfar in na koncu svojega zapisa, ki ga je prispeval za SAZU, poudari pomen politične in ljudske volje: »Opozarjanje strokovnjakov na potresno ogroženost ne pomaga, dokler se problema ne zavesta politika in celotna družba.«

Bobo
Posledice rušilnega potresa v Posočju leta 1998. To je bil eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6.

Ta mesec treslo skoraj 40-krat

Samo od začetka maja je Slovenijo zatreslo 37 potresov, kar se zdi velika številka. Njihove magnitude sicer niso presegle tretje stopnje; najmočnejši je dosegel magnitudo 2,4. Če si ogledamo statistiko potresov zadnjih let, je Slovenijo leta 2011 zatreslo 1780 potresov, leto kasneje 1480, leta 2013 2187, leto 2014 pa izstopa po številu potresov, saj se jih je zgodilo malo več kot 4600. Vsa leta kasneje so letno potresne opazovalnice zabeležile skupno od 2000 do 3000 seizmičnih dogodkov.

Slovenska stroka s področja potresov svari, da je treba sanirati potresno nevarne objekte, v katerih živi od 130 tisoč do 300 tisoč ljudi oziroma od 6 do 15 odstotkov celotne populacije na območju Republike Slovenije, vključno s prebivalci petih stolpnic v Ljubljani, ki bi jih bilo z vidika protipotresne varnosti najbolj smiselno kar porušiti, saj bi se ob močnejšem potresu najverjetneje podrle. To so večstanovanjske stavbe na Štefanovi, Rozmanovi, Pražakovi in Cigaletovi ulici ter Hrvatskem trgu.

Profimedia
Grozljive podobe po februarskih rušilnih potresih v Turčiji.

Bomo morali potresno sanacijo plačati sami?

Ministrstvo za okolje in prostor, po novem ministrstvo za naravne vire in prostor, je lani pripravilo resolucijo o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih stavb, kar je v zgodbi o potresni varnosti stavb pomemben korak naprej. Z njegovim sprejetjem in izvajanjem se bo postopoma zmanjševala potresna ogroženost objektov, »kar pomeni, da bo ob morebitnem potresu manj žrtev, manjša gmotna in gospodarska škoda, hitreje se bo lahko vzpostavilo normalno življenje«, je omenjeni resor zapisal za cilj resolucije. Za vse načrte, ki jih resolucija predvideva, bo treba zagotoviti tudi ustrezne vire financiranja.

Preučili bodo možnosti financiranja iz državnega proračuna, občinskih proračunov, evropskih in drugih skladov, možnosti pridobivanja subvencij in ugodnih kreditov iz obstoječih skladov (npr. Stanovanjski sklad RS, EKO sklad, Slovenski regionalni razvojni sklad), pa tudi možnosti zagotavljanja lastnih sredstev lastnikov (v primeru izvajanja ukrepov za zagotavljanje potresne varnosti v večstanovanjskih objektih in drugih zasebnih stavbah) z dopolnilnim ugodnim dolžniškim financiranjem. Je pa že jasno, da bi za potresno utrditev javnih stavb potrebovali od 480 milijonov do 1,3 milijarde evrov, za potresno utrditev zasebnih stavb pa od 3,3 milijarde do 7,8 milijarde evrov.

Bomo dobili urad za potrese?

STA
Roko Žarnić, predsednik slovenskega društva za potresno inženirstvo, tudi nekdanji minister za okolje in prostor.

Predsednik slovenskega društva za potresno inženirstvo ter nekdanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić je dejal, da so potresi v preteklosti spodbudili ukrepanje na normativni ravni in tudi pri ozaveščanju. So pa aktivnosti vedno šele sledile potresom, bolje je ukrepati vnaprej. »Stvari obrnimo ... Prehitimo potres. Pripravimo se kvalitetno, imamo izjemno bogate izkušnje iz zaključenega projekta prenove Posočja in lahko nadaljujemo,« je dejal Žarnić.

Tako je pozval k sprejetju zakona na podlagi resolucije o krepitvi potresne varnosti »Prehitimo potres«, v katerem bi bile osnovne usmeritve za zagotovitev pripravljenosti na bodoče potrese in postopno izvajanje preventivnih ukrepov, zakon bi bil tudi podlaga za ustanovitev državnega tehničnega urada za protipotresne preventivne aktivnosti pri Agenciji RS za okolje (Arso).

Vse se ustavi pri denarju

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije in direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je izrazil obžalovanje, da ni zakonsko določeno, da bi se morala hkrati z energetsko sanacijo stavb izvesti protipotresna sanacija. Medtem ko naj bi se pri javnih stavbah in javnih stanovanjih to upoštevalo, je težava po njegovih besedah predvsem pri zasebnih investicijah. »Imamo lepe fasade, a so zadaj slabe konstrukcije,« je opozoril. Remec je pozdravil dejstvo, da se je ministrstvo za naravne vire in prostor lotilo omenjene resolucije, a je tudi opozoril, da resolucija v nasprotju z zakonom nima zagotovljenih finančnih virov za izvedbo.