Sporna izhodišča

Presenečeni sindikati javnega sektorja pojasnili, kaj zdaj pričakujejo od vlade

S.R.
23. 3. 2023, 10.52
Posodobljeno: 23. 3. 2023, 11.04
Deli članek:

V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so danes poudarili, da so jih spremenjena izhodišča vlade negativno presenetila.

Bobo
Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Po Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki je v primeru, če do 1. aprila ne bo realiziran oktobra sklenjen sporazum, za 2. april napovedal nadaljevanje splošne zdravniške stavke, so se na vladna izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah danes odzvali še v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS).

Spremenjena izhodišča vlade so jih negativna presenetila, so poudarili v izjavi za javnost. V skladu z vladnimi napovedmi so namreč pričakovali, da bo vlada sprejela in jim tudi posredovala »besedilo predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi temeljil na eni strani na dosedanjih vladnih izhodiščih, na drugi strani pa na pripombah in predlogih, ki smo jih v zvezi z vladnimi izhodišči že podali sindikati.« Pričakovali so tudi konkreten predlog za odpravo plačnih nesorazmerij. Vlada jim je namreč obljubila, da bo oboje pripravljeno do 15. marca, zdaj pa so prejeli »zgolj spremenjena vladna izhodišča, ki ohranjajo nekatere najbolj problematične predloge.« Med te problematične predlogi po njihovih navedbah med drugim spadajo predlogi glede odprave primerljivosti med posameznimi dejavnostmi, ohranjanja dosedanjih generatorjev različnega gibanja plač po posameznih dejavnostih ter zamrznitve izplačevanja delovne uspešnosti. Poudarili so še, da vladna izhodišča uveljavitev nove plačne lestvice in odpravo plačnih nesorazmerij časovno dodatno odmikajo, in to še preden bi bilo o »vsebini enega in drugega doseženo soglasje med vlado in sindikati.«

Nesprejemljivo in nevzdržno

V pogajalski skupini so sicer izpostavili, da se zavedajo, da »javnofinančno najbolj zahtevne spremembe, zlasti glede odprave uravnilovke pri najnižjih plačah, terjajo dogovor o postopni uveljavitvi,« a kljub temu menijo, da uveljavitev »nove plačne lestvice, ki bi ta problem razrešila, in odlaganje odprave nesorazmerij v osnovnih plačah v obdobje proti koncu prihodnjega leta ali še na kasnejše obdobje ni sprejemljivo in da obstoječega stanja ne bo mogoče ohranjati do takrat.«

Spomnili so, da minimalna plača danes v javnem sektorju sega do vključno 25. plačnega razreda, z naslednjo uskladitvijo pa bo segala še više, kar je popolnoma »nevzdržno, razrešitev tega stanja pa bo z vsakim dodatnim dvigom minimalne plače zahtevnejša.« Na drugi strani »ni sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače iz naslova že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že sedaj, medtem ko bi preostali še zlasti najnižje plačani morali na odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah in zaostankov v osnovnih plačah čakati še celo nadaljnje leto ali leto in pol.«

Ciljev ne bo mogoče doseči

V pogajalski skupini so med drugim opozorili še, da s predlogi v doslej znanih izhodiščih ne bo mogoče doseči večih ciljev, ki si jih je vlada zadala pri reformi plačnega sistema. Hkrati se po njihovih navedbah z vladnim vztrajanjem na tako imenovanih stebrih, njihovi vsebini ter »odpravo kakršne koli resne primerljivosti med stebri povečujejo javnofinančna tveganja, povezana s plačami v javnem sektorju in ohranjajo elementi, ki v sistemu povzročajo neravnovesja. V praksi bi to lahko pomenilo, da bodo določene poklicne skupine v posameznih stebrih dosegle zvišanje plač, tudi skozi stavkovne zahteve in skozi parcialne dogovore, kar vladna izhodišča omogočajo, medtem ko to ne bo nujno veljalo za preostale stebre.«

Neenaka obravnava

Hkrati vladi v primeru pogajanj na ravni posameznih dejavnosti očitajo »izrazito različno« pristopanje k obravnavi posameznih delov javnega sektorja. Izpostavili so, da na eni strani redno vodi pogajanja o spremembi plačnega sistema na področju zdravstva, medtem ko se je z večino sindikatov v drugih dejavnosti sploh še ni sestala. Pogajanja na ravni posameznih dejavnosti sicer nikakor ne bi smela »prejudicirati rešitev, o katerih je potrebno najprej doseči soglasje na ravni celotnega javnega sektorja,« so še poudarili v pogajalski skupini.

Pogajalska skupina glede na vso dogajanje ocenjuje, da je rok za dogovor 30. junija letos pod velikim vprašajem. Poudarili so še, da je bil ta rok že v samem začetku optimistično zastavljen. Na splošno pa imajo v pogajalski skupini pomisleke glede dejanske pripravljenosti na dogovor na vladni strani.

Terjajo pojasnila

»Tudi sicer ocenjujemo, da v zvezi s pristopom k pogajanjem, vrstnim redom vsebin za pogajanja in načrtovano implementacijo dogovorjenega glede na vladna izhodišča prihaja do zmede in nekonsistentnosti, ki jih bo vladna stran morala pojasniti,« so še zapisali. Sindikati od vlade v prvi vrsti pričakujejo, da jim pojasni »razloge za poslabšanje vladnih izhodišč za pogajanja« in »razloge, zaradi katerih niso bila sprejeta gradiva, ki so bila na pogajanjih dogovorjena.« Pričakujejo tudi, da bo ob tem predstavila »konkretne ukrepe na področju plačnih nesorazmerij, uveljavitve nove plačne lestvice in drugih sprememb plačnega sistema, ki bodo v realnem časovnem obdobju zagotovili enakopravno obravnavo vseh skupin javnih uslužbencev.« Zadnje dogajanje jih ne navdaja z optimizmom, da »smo dejansko na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.«