Celoten odsek hitre ceste Šentrupert–Slovenj Gradec naj bi bil po dvajsetih letih obotavljanj zgrajen leta 2028. Župani občin šaleške in koroške regije so zaradi zamud pri gradnji nezadovoljni, predstavniki Civilne iniciative Hoč'mo cesto in Koroške gospodarske zbornice pa so zaskrbljeni, saj je hitra cesta ključna za razvoj regije.
Na srečanju predstavnikov Družbe za avtoceste Republike Slovenije z župani savinjske, šaleške in koroške regije je predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak poudaril, da se kljub zamudi projekt tretje razvojne osi na severnem delu ne ustavlja. »Letos bomo uresničevanje projekta pospešili. To je dejstvo in tega nihče ne spreminja,« je poudaril in dodal, da se je Dars zavezal k doslednemu spoštovanju pogodbenih rokov, ki bodo opredeljeni v novem časovnem načrtu. Javnosti naj bi ga predstavili aprila.
Kdo je kriv?
Valentin Hajdinjak pravi, da ni le Dars kriv za zamude pri gradnji. »V Darsu ves čas opozarjamo na dolgotrajne postopke pri umeščanju v prostor, pri pridobivanju različnih okoljevarstvenih soglasij in pridobivanju gradbenih dovoljenj. Na te okoliščine Dars nima vpliva. Posledice se lahko merijo tako v mesecih kot tudi v letih. Odgovornost lahko v Darsu prevzemamo le od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Zato bomo pri pogodbenih partnerjih zahtevali dosledno spoštovanje pogodbenih rokov.« Da bo delo čim bolj učinkovito, je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek predlagala vzpostavitev stalne koordinacije treh ministrov, ki bi, kot je pojasnila, vsake tri mesece preverjali, ali gre vse po predvidenem načrtu. In bi v primeru kakršnihkoli zapletov ukrepali hitro in učinkovito.
Gradijo Jenino
Kot še pravijo v Darsu, so na 31,5-kilometrskem severnem delu tretje razvojne osi doslej dokončali le sklop Gaberke, zdaj gradijo sklop Jenina, ki naj bi ga končali letos. Kmalu naj bi sklenili pogodbo z izbranim izvajalcem za sklop Konovo in Škalsko jezero. To pomeni, da bodo spomladi letos začeli dela na polovici od osmih sklopov na severnem delu tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Pridobili so tudi delno gradbeno dovoljenje za sklop Podgorje, vložili so tudi že vloge za gradbeno dovoljenje za sklope Velunja, Škale, Šentrupert, Velenje ter drugi del delnega gradbenega dovoljenja za Podgorje.
Župani razočarani
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je po sestanku županov s predstavniki Darsa povedal, da je zaradi zamika gradbenih del sicer razočaran, a zadovoljen z dogovorom, da naj bi se gradnja vendarle pospešila. »Na eni strani smo župani zadovoljni, ko ugotavljamo, da se naložba ne ustavlja, a smo nekoliko manj zadovoljni ob predstavljenem časovnem načrtu nadaljevanja gradnje, ki se zamika. Verjamem, da bodo pristojni znali poiskati hitrejše načine poteka gradbenih del. O časovnem načrtu bomo javnost podrobneje obvestili aprila,« je napovedal župan Dermol. Spomnimo, da je na slovesnosti ob začetku gradnje hitre ceste na odseku Jenina na Koroškem avgusta 2021 predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak napovedal, da bo celoten odsek hitre ceste Šentrupert–Slovenj Gradec zgrajen do konca leta 2027.
Mladi se selijo
Katja Pokeržnik iz Koroške gospodarske zbornice in Andrej Grobelnik iz Civilne iniciative Hoč'mo cesto sta pozvala Svet koroške regije, naj čim prej skliče sejo odbora za gradnjo tretje razvojne osi. Kot sta poudarila, je koroško gospodarstvo izrazito izvozno naravnano. Samo iz enega od največjih podjetij na Koroškem letno odpelje več kot devet tisoč tovornih vozil. »Infrastruktura je osnovni pogoj za razvoj naše regije in nadaljnja vlaganja. Čas gradnje hitre ceste na Koroško je ključnega pomena, saj so od te prometnice odvisne naložbe za prihodnji razvoj koroškega gospodarstva. S kritičnimi cestnimi povezavami se vsakodnevno soočajo vsi prebivalci naše regije, kar pospešuje selitev mladih v osrednji, razvitejši del države in žal tudi čez mejo.« Opozarjata tudi, da dotrajane in slabo pretočne ceste povečujejo možnosti prometnih nesreč ter zmanjšujejo kakovostno mobilnost prebivalstva v regiji in tudi zunaj nje. Zato Svetu koroške regije predlagata, naj čim prej skliče odbor za gradnjo tretje razvojne osi, v katerem sodelujejo tudi predstavniki Civilne iniciative Hoč'mo cesto ter regijskega gospodarstva.
Slaba rešitev za ljudi in okolje?
Združene civilne iniciative Spodnje Savinjske doline si že od leta 2007 prizadevajo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in avtocesto A1: »Ne nasprotujemo kakovostni cestni povezavi za Korošce, a ta trasa je vzorčen primer, kako tega ne bi smeli početi. Če bi šlo vse, kot je treba, bi verjetno danes ta cesta že obstajala. Projekt vleče vzporednice s Teš 6 in se je začel podobno kot nabava oklepnikov pred volitvami 2022. Leta 2008 je Janševa vlada dva tedna pred volitvami najprej zavrnila, nato pa po burnem odzivu iz Velenja na dopisni seji sprejeka sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN). Ta sklep se je skliceval na študijo iz leta 2007, v kateri so bili ponarejeni podatki, s katerimi so preusmerili s strani strokovnjakov predlagano vzhodno traso F6 (Celje) na zahodno traso F2 (Šentrupert). Za to študijo in sklepom vlade se skriva 15 let slabih odločitev na tem odseku. Pripravo DPN so predstavniki takratne vlade vodili mimo mnenj lokalnega prebivalstva, zdrave pameti in tudi mimo interesov države Slovenije, saj je različica F2-2(F2-2 najslabša in najdražja od predlaganih tras,« so prepričani Pika Pilko in drugi predstavniki združene civilne iniciative. Opozarjajo tudi na bistveno spremenjene mednarodne okoliščine, ki pred nas postavljajo nove zahteve glede rabe prostora in državnih virov. Zato odločevalce pozivajo k ponovnemu premisleku.
Selitev je stresna
Anton Medved od rojstva živi na domačiji v Podgorju ob vznožju Gore Oljke v občini Šmartno ob Paki. Ponaša se z lepim razgledom na dolino. Tukaj so živeli tudi njegovi predniki. Medvedovi imajo ob hiši njive, travnike, gozd, ki jih skrbno obdelujejo. V hlevu imajo nekaj živine. Živijo samooskrbno. Pred približno petnajstimi leti so prejeli novico, da je njihova družinska hiša zaradi gradnje hitre ceste predvidena za rušenje. Ta je bila še toliko bolj stresna za njegovo mamo, ki danes šteje 91 let. »Starejši ljudje so toliko bolj navezani na domače okolje, zato je selitev po več desetletjih zanje veliko bolj stresna kot za mlajše,« pojasnjuje Anton in dodaja, da so septembra lani začeli graditi novo hišo, ki je od njihove domačije oddaljena približno kilometer. Ostajajo sicer v isti vasi, a selitev kljub temu povzroča svojevrsten stres, če te k temu prisilijo. »Prav tako ne vemo, ali bomo kmetijske obdelovalne površine in gozd kljub selitvi lahko obdržali. Škoda bi bilo, da bi se vse zaraslo.« V Podgorju je za rušenje predvidenih še šest stanovanjskih hiš, nekateri stanovalci so se že odselili, nekateri se še nameravajo. »Z Darsom smo se s pomočjo njegove odvetniške pisarne dogovorili za višino odškodnine za nadomestno gradnjo. Predvidevamo, da se bomo v novo montažno hišo lahko preselili junija letos. Denar prejemamo po obrokih. Ker se je v zadnjih mesecih gradbeni material občutno podražil, zahtevamo dodatek. O tem se prav zdaj pogovarjamo,« dodaja Medved, ki ob tem pohvali predstavnike Občine Šmarno ob Paki za razumevanje in pomoč pri odmeri zemljišč za parcelo ter pri zagotavljanju potrebne dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše.
