Izraba tal

Magna pustila neizbrisljiv pečat: »Brez pomisleka dovolimo, da zidajo na najboljših zemljiščih«

J.P.
3. 3. 2023, 16.03
Posodobljeno: 3. 3. 2023, 22.02
Deli članek:

Proizvodnja v hoški lakirnici se ustavlja. Na lokaciji, kjer naj bi ostalo 50 zaposlenih, nameravajo urediti podporno-razvojno središče za svoje druge lokacije po svetu.

Bobo
Magna je posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa, a se to še ni zgodilo.

Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna prihodnji teden zaradi razmer na trgu ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici. Dejavnosti bodo preselili v Gradec, kjer bodo delo ponudili 108 zaposlenim; na lokaciji, kjer nameravajo urediti podporno-razvojno središče, naj bi jih ostalo 50.

Nepovraten poseg v prostor

Uroš Macerl, ekološki kmet in sopredsednik stranke Vesna, je ob zaprtju izjavil, da se »države z neprimerno več kmetijske zemlje pozidav branijo, pri nas pa tovarnam, kot je Magna, brez pomisleka dovolimo, da zidajo na najboljših zemljiščih in vodovarstvenih območjih ter jih tako pripeljejo do trajnega uničenja«. »Pri tem gre za večplasten problem. Najprej za podrejanje okoljske politike in strateških interesov države – na področju izrabe tal ter samooskrbe interesom kapitala, za zanemarjanje trajnostnih vidikov razvoja in končno tudi za absolutno zavračanje dialoga s strokovno javnostjo in civilno družbo.«

2. odstavek 69. člena zakona o vodah: »Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov je na vodovarstvenem območju prepovedana.«

V Vesni so nadalje izpostavili »zanimivost«, da je »Magna jeseni 2022 odprla nov obrat v Makedoniji, kjer prav tako obljublja okoli tisoč novih zaposlitev. Če smo nekoliko drzni, bi lahko ugibali, da podjetje seli proizvodnjo na območje s cenejšo delovno silo in ohlapnejšimi predpisi.«

A naj so ob novici o ustavljeni proizvodnji še tako veseli, saj ne bo dodatnega onesnaženja, dejstvo ostaja, da je poseg v prostor, ki se je zgodil, nepovraten. »Sto hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč je za vedno izgubljenih, posledično smo se še nekoliko odmaknili od možnosti zagotavljanja prehranske samooskrbe. Na koncu pa so oškodovani tudi delavci in vsi tisti, ki jim je bila obljubljena socialna varnost ob sicer povsem neprimerni umestitvi tovarne v prostor.«

Ob tem so opozorili, da so postopki, ki so se izvedli za Magno, »zaobšli vse takrat veljavne predpise, po hitrem postopku so sprejeli celo nov zakon, posebej za to podjetje oziroma investicijo, s čimer je država pokazala ne samo kooperativnost, ampak servilnost do kapitala. Izkušnje žal kažejo, da če smo servilni do konca, kršimo vsa pravila, damo v uporabo najboljšo kmetijsko zemljo, izsekamo gozd ... in to ob tem, ko smo imeli možnost uporabe vsaj na dveh lokacijah na že degradiranih območjih, na koncu izgubimo.«

Pritožba okoljevarstvenikov

Magna je pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje prejela marca 2019. Rok za vložitev tožbe na okoljevarstveno dovoljenje je bil 9. marec; upravni spor do takrat ni bil sprožen.

Magna je v Hočah poskusni zagon proizvodnje v novi lakirnici načrtovala že za začetek marca 2019, a se je zapletlo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija RS za okolje (Arso) je dovoljenje izdala tik pred novim letom, a se je nanj pritožila organizacija Rovo. Okoljsko ministrstvo je v začetku februarja njihov ugovor zavrnilo, vendar se je pravnomočnost dokumenta zavlekla za dodatnih 30 dni, kolikor je strankam v postopku ostalo časa za vložitev pritožbe na upravno sodišče.

Upravni spor

Predstavnik novomeškega združenja Gorazd Marinček je po zavrnitvi njihove pritožbe nekajkrat napovedal, da bodo sprožili upravni spor, a je po sestanku (nekaj dni pred iztekom roka) s takratnima ministroma za gospodarstvo ter okolje in prostor, Zdravkom Počivalškom in Juretom Lebnom, od te namere odstopil.

Zakaj? Takrat je poleg Marinčka z ministroma sestankoval tudi predsednik Rova Zlatko Resman. »Organizacija Rovo je izpodbijala okoljevarstveno dovoljenje oziroma zahtevala, da se v zakon o tej investiciji izrecno zapiše, da se za to Magnino investicijo izvzame določilo zakona o vodah, ki govori o prepovedi njene dejavnosti na vodovarstvenem območju. Vlada je takrat zahtevo zavrnila in odločila, da se področje namesto za enega investitorja sistemsko uredi v zakonu o vodah,« pove Resman.

Nasprotovanje okoljskih organizacij

Marca 2017 je vlada sprejela sklep o dodelitvi 18,61 milijona evrov finančne spodbude Magni Steyr za vzpostavitev proizvodnje, a se je realizacija okoli 150 milijonov evrov vrednega projekta prve faze nekoliko ustavila zaradi nasprotovanja okoljskih organizacij, ki so nasprotovale sečnji tamkajšnjega gozda in postavitvi lakirnice na kmetijske površine.

Na tnalu sta bila tako okoljevarstveno soglasje, ki ga je Magna že dobila, kot tudi okoljevarstveno dovoljenje zaradi kršitve 69. člena zakona o vodah, ki prepoveduje gradnjo naprav, ki uporabljajo nevarne snovi na vodovarstvenih območjih.

»Rovo je predsednika vlade Marjana Šarca, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, okoljskega ministra Jureta Lebna in hoškega župana Marka Soršaka v odprtem pismu še enkrat pozvalo, da z dopolnitvijo zakona o Magni slednji omogoči, da v najkrajšem času zažene proizvodnjo v novi hoški lakirnici,« se spominja sogovornik. Zdravko Počivalšek je po pogovoru napovedal dopolnitev posebnega zakona o Magni, okoljevarstveniki pa so se v zameno odpovedali upravnemu sporu o okoljevarstvenem dovoljenju.

Klonili pod pritiskom

Lokaciji, ki so ju omenili v Vesni, sta bili, tako Marinček, industrijska cona v Slovenski Bistrici in industrijska cona v Teznem. Potrebovali naj bi 30 hektarov; po Marinčkovih informacijah Magna tudi na končni lokaciji ni kupila več kot 26 hektarov, trenutno jih zaseda osem. Toliko jih imajo tudi v Gradcu, pove Marinček, a jim mestne oblasti zaradi kvalitete zraka tam ne dajo zelene luči.

Dotaknil se je tudi delovnih mest. »Že takrat je območna gospodarska zbornica izdala več dovoljenj državljanom držav izven Evropske unije, kot je bilo nezaposlenih v sosednjih občinah.« Zaradi boljših plač so uspeli potrebe po delovni sili na koncu pokriti s prezaposlovanjem, pove Marinček.

In poudari, da je še vedno odprto vprašanje, zakaj je država Občini Hoče - Slivnica »odobrila 100 hektarov« – »cene so bile poštene« –; država je denar dala občini »na zalogo. Hoče vračajo toliko, kolikor tega uspejo prodati.«

Nemajhno vlogo pri »sporazumu« leta 2019 je imel pritisk, se spominja Marinček. Avtobusi protestnikov v Ljubljani; očitki, da gre za kratenje delovnih mest … »Pritiski zaradi teh delovnih mest so bili takšni, da smo potem dobili zagotovilo vlade, da bodo določili najvišje okoljske standarde, kar so naknadno tudi naredili. Zahtevali smo tudi, da vlada dopolni zakon o vodah z izjemo za Magno,« a to ni šlo skozi. »Če je to pogoj za preživetje občine Hoče - Slivnica, potem v redu. Obljubili so, da bodo teh osem hektarov njiv nadomestili, mislim, da v občini Kidričevo,« a Marinček nima podatkov, da so se te obljube držali.

Skratka, zaradi pritiskov so poskušali izvesti čim bolj časten umik. A dejstvo ostaja, da je teh sto hektarov za kmetijstvo izgubljenih, pravi Marinček. V tujini bi, še pristavi, na takšni lokaciji postavili rastlinjake.

Bobo
Agencija za okolje je avgusta 2017 Magni izdala okoljevarstveno soglasje, a so se okoljske organizacije na to pritožile.

Skladno z zakonom

Počivalšek je za STA povedal, da zadev glede Magne ne more komentirati, ker ne ve, kaj je v ozadju. Dejal je, da so ob prihodu Magne v Hoče vse naredili skladno z zakonom, ter izrazil pričakovanje, da bo ta avtomobilska skupina vendarle ostala v Sloveniji.