Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica je že pred desetimi leti uvedla dan promocije poklicev, ki je namenjen mladim. Kako to, da bo letos februarja?
"Ta dogodek organiziramo enkrat letno, v novembru. Tri leta ga ni bilo, zato smo se odločili, da bo letos izjemoma 14. februarja, da nadomestimo lanski november, in nato nadaljujemo po utečeni praksi. V odboru pa smo sklenili, da je treba promocijo izvajati širše, ne le enkrat v letu, ampak celo leto. Zajeti želimo vse starostne skupine od vrtcev naprej. Ugotavljamo namreč, da otroci ne poznajo poklicev."
Kako ste se tega lotili?
"Sestavljamo še program, pogovorili pa smo se že s strokovnimi delavkami in z ravnatelji goriških osnovnih šol. K sodelovanju smo povabili 17 osnovnih šol, 13 se jih je odzvalo. Te šole bodo sodelovale tudi na tokratni promociji poklicev, skupno bo vključenih nekaj več kot 380 učencev osmih in devetih razredov."
Koliko poklicev pa boste predstavili?
"Učencem smo jih ponudili 51, kar je dvakrat več kot doslej. Največ jih je s področja gradbeništva - mladi bodo lahko spoznali, kaj dela zidar, tesar, upravljalec betonarne, asfalter ... Ponudili smo poklice, ki so pomembni za vse nas in po katerih je veliko povpraševanje, a jih mladi ne poznajo. Med njimi so tudi natakar, kuhar, mizar, vodovodar, elektrikar ... Letos bomo predstavili še poklic kemika, orodjarja in zobotehnika. V podjetju Polident, ki bo te tri poklice predstavljalo, so izjemno veseli tolikšnega zanimanja, saj težko dobijo tovrstni kader. Za kemika se je na primer prijavilo kar 21 učencev, kar je res veliko."
Kako bodo torej mladi spoznavali poklice?
"Razdelili jih bomo v skupine, glede na branžo, ki so si jo izbrali, in jih peljali v poslovalnice. Gradbince bomo denimo peljali v Rožno Dolino, slaščičarje in peke v Volčjo Drago, tekstilce v Kromberk..."
To bo tradicionalno enkraten dogodek. Kako pa nameravate nadgraditi sodelovanje s šolami?
"Z ravnatelji smo se dogovorili, da jim do maja pripravimo aktivnosti, ki jih bodo vključili v učni program za naslednje šolsko leto. Pripravili bomo osnovni program, ki ga bomo nadgrajevali. V vrtcih bomo denimo organizirali natečaj risbic na temo moj poklic, pripraviti nameravamo tudi brošuro, s pomočjo katere bodo malčki spoznavali poklice. V prvi triadi bi lahko poklice predstavili skozi pobarvanke, v višjih razredih pa v okviru tehničnega pouka, gospodinjstva, naravoslovnih dnevov ... S tem želimo ustvariti splošno razgledanost na področju poklicev. "
Bistvo vseh teh aktivnostih je verjetno, da se kdo že v rosnih letih navduši za kakšen poklic?
"Tako je. Zbiramo pa že tudi seznam obrtnikov, ki potrebujejo delavce in ki bi tudi sami želeli snubiti učence. Hočemo izobraziti otroke in s podjetniki združiti krog, da nam možgani ne bežijo s tega konca. Mladim želimo sporočiti, da ni potrebe po tem, da vsi študirajo, da lahko dobro služijo. Žal se namreč dogaja, da je marsikdo z magisterijem na blagajni, manjka pa vodovodarjev, ki so mogoče celo bolje plačani kot nekdo z več diplomami."
Za katere poklice je sicer najmanj zanimanja in kateri v zadnjem času pridobivajo na veljavi?
"Dva sta se v zadnjem času 'dvignila', kmetovalec in gozdar. Zdaj moramo poskrbeti še za vse ostale, posebej za zidarje, tesarje, vodovodarje, po katerih je povpraševanje, a jih ni na trgu in zato so nekateri obrtniki prisiljeni tudi zmanjšati obseg dela. Doslej smo si pomagali z delavci z Balkana, ki pa nam jih zdaj pobira tujina, na primer Avstrija, Nemčija, Švica ..."
K promociji poklicev pomembno prispeva tudi vsakoletni Festival goriške obrti in podjetništva, ki je običajno 1. septembra. Bo letos kaj drugačen?
"Letos smo ga premaknili na 23. maj. Zasnovan je bil za prvi šolski dan, logistično pa je ta dan najbolj neugoden. Zato smo ga premaknili na maj, obrtniki bodo tako predstavljali svoje dejavnosti pred zaključkom šole. Povabili smo tudi gasilce, policijo in vojsko, šole pa so nam obljubile, da bodo pripeljale učence osmih razredov."
Kot pravi Siniša Lozar si želi, da bi poklice na kreativen način predstavljali v vseh razredih osnovne šole in tudi v vrtcih, in to čez vse leto. Kot je tudi omenil v socialnih zavodih in gostinstvu marsikje manjka kuharjev, potem ko je včasih veljalo, da je kuharjev in sploh gostinskega kadra na pretek. Ali iščejo kuharje in kako sicer rešujejo kadrovsko stisko, kaj otežuje razmere, ali bomo ostali v prihodnje celo brez kuharjev, so le nekatera izmed vprašanj, na katera smo iskali odgovore.
Kadrovska stiska tudi v gostinstvu
Kot pravi Lea Racman Cizl iz gostilne Racman v Brežicah, pri njih ob napovedanih podražitvah in zmanjšanem prometu v gostilni ne razmišljajo o zaposlitvi kuharja, saj ugotavljajo, da ne bi »prišli skozi«. Poleg nje so zaposleni še mož in dva natakarja. Zdaj kuha sama, na pomoč v kuhinjo priskočita natakarja. Čeprav sama ne išče kuharja, iz pogovorov z drugimi gostinci pozna precejšen problem pomanjkanja kuharjev.
Razpisali bi štipendije
V Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca po besedah direktorice Darje Cizelj v nobeni izmed treh enot trenutno nimajo večjega pomanjkanja kuharjev, drugače pa je bilo lani, ko so bili v hudi kadrovski stiski v enoti v Sevnici. Tam so si vmes pomagali interno z nadurnim delom, krizo pa so uspeli rešiti proti koncu leta. »Na naše zaposlitvene razpise je skromen odziv. Ne moremo računati na kadrovske okrepitve od zunaj, zato skušamo dobiti ljudi za delo v kuhinji izmed svojih zaposlenih,« pravi direktorica. Lani novembra so zaposlili kuharsko pomočnico v Domu na Impoljci, skrbi pa jih nekaj upokojitev letos in naslednje leto.
Poleg vsega so, kot poudarja direktorica, problem nizke plače kuharjev. Kuharje si dom želi zagotoviti s predvidenimi lastnimi štipendijami. »Prek Skupnosti socialnih zavodov Slovenije smo že predstavili to pobudo, a država ne predvideva denarja za štipendije. Zdaj se v naši sevniški enoti sodelavka izobražuje za kuharico. V prvem delu leta bo začela delati v kuhinji; takrat se bo ena izmed zdajšnjih delavk v kuhinji upokojila. Šolam predlagamo, da bi pri nas dijaki opravljali praktično delo. Naše kuhinje namreč pripravljajo veliko dietne hrane, zato se bodoči kuharji tu lahko veliko naučijo,« pravi direktorica Darja Cizelj.
Bežijo od gostinstva
Tako kot ni kuharjev na pretek v kuhinjah, tudi ni nekdanje gneče v gostinskih šolah, med katerimi je Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, ki deluje v sklopu izobraževalnega središča Grm Novo mesto – centra biotehnike in turizma. »Kljub velikemu povpraševanju po usposobljeni delovni sili v gostinstvu je veliko dejavnikov tistih, ki vpliva na vpis v te programe. Marsikdo z željo po teh znanjih in veščinah odide na drugo srednjo šolo, ki po koncu omogoča drugačen družbeni status. Vse slovenske srednje šole za gostinstvo in turizem se spoprijemamo z istim izzivom, zato veliko energije vlagamo v promocijo naših izobraževalnih programov. Toda kljub vsemu večina šol svoje mesto na izobraževalnem zemljevidu slovenskih srednjih šol rešuje z uvajanjem izobraževalnih programov z drugih področij,« pravi Maja Skubic Avsec, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto. V tem šolskem letu je šola nekoliko povečala vpis v začetni letnik. Mogoče je k temu pripomoglo dejstvo, da je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad poklic gastronom hotelir opredelil kot deficitarni poklic in zanj razpisal štipendijo, s čimer se vsaj v tem pogledu spreminja položaj poklicev.
»Naša šola je povezana z regijskimi delodajalci v gostinstvu in turizmu, pri katerih dijaki opravljajo del svojega praktičnega izobraževanja, ponujeno jim je tudi počitniško delo. Še posebej velja omeniti največja delodajalca Terme Krka in Terme Čatež ter nekatere, ki dijakom omogočajo kandidiranje za kadrovsko štipendijo in nadaljevanje karierne poti v zanesljivem in stabilnem delovnem okolju. Kako narediti poklice v gostinstvu privlačne za mlade, pa je izziv širšega kroga deležnikov,« pravi ravnateljica.
Povpraševanje po kuharjih narašča
Ob zmanjšanem zanimanju za šolo tudi ni množice brezposelnih kuharjev. Na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni službi Sevnica, ki vključuje brežiško, krško in sevniško občino, je bilo lani med brezposelnimi v povprečju 19 kuharjev, kar je precej manj kot v koronskih letih 2020 in 2021, ko se je ta številka bližala 30. Povpraševanje po kuharjih po podatkih sevniške območne službe Zavoda RS za zaposlovanje v zadnjih štirih letih z izjemo koronskega obdobja raste. Tako je v prvi polovici leta 2019 20 delodajalcev prek zavoda iskalo 57 kuharjev, v drugi polovici leta pa je 22 delodajalcev iskalo skupno 34 kuharjev. Za primerjavo je bilo lani v obdobju januar–junij pri 32 delodajalcih skupno že 68 prostih delovnih mest za kuharje, od julija do decembra pa je 33 delodajalcev pri zavodu za zaposlovanje v Sevnici iskalo skupno 55 kuharjev.
