Potencial

Opuščene vrtine predstavljajo veliko priložnost za geotermične elektrarne

Majda Horvat
30. 1. 2023, 05.54
Posodobljeno: 30. 1. 2023, 08.33
Deli članek:

Uspeh projekta bo mejnik za razvoj geotermalne energije z možnostjo rabe opuščenih vrtin.

Jure Kljajić
S pilotno geotermično elektrarno so povezana velika pričakovanja glede možnosti izkoriščanja toplote iz podzemlja.

Na opuščeni plinski vrtini Pg-8, nedaleč od vasi Čentiba, so se uradno začela gradbena dela za postavitev pilotne geotermične elektrarne. Geotermični energetski potencial ali toplota iz približno tri tisoč metrov globoke vrtine se bo izkoriščala z uporabo gravitacijske toplotne cevi, katere posebnost je zaprt tokokrog hladiva, za kar se bo uporabljal amonijak.

Vrednost naložbe 1,2 milijona evrov

Pilotna geotermična elektrarna nazivne moči 50 kilovatov (kW) bo letno proizvedla 400 megavatnih ur (MWhe) električne energije, kar zadošča za oskrbo večjega naselja. Gradbeno dovoljenje za postavitev so maja lani pridobile Dravske elektrarne Maribor (DEM), dela za pripravo vrtine je decembra zagnalo podjetje Petrol Geo, sistem za povsem nov način proizvodnje električne energije z uporabo geotermične gravitacijske toplotne cevi so razvili ter patentirali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, partner pri pilotnem projektu pa je še Geološki zavod Slovenije. Celotna naložba je ocenjena na 1,2 milijona evrov, projekt SI-Geo-Electricity je podprt iz finančnega mehanizma EGP v višini 622 tisoč evrov, pripadajoč slovenski finančni delež znaša 109 tisoč evrov in prispevek DEM 167 tisoč evrov.

Jure Kljajić
V vladi se geotermalni energiji končno začenja posvečati takšna pozornost, kot si jo zasluži, meni minister Aleksander Jevšek.

Če uspe, potem še na drugih vrtinah

Pilotna geotermična elektrarna bo izkoriščala geotermični energetski potencial suhe neproduktivne vrtine Pg-8, ki je zacevljena z jekleno oblogo in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. Za prenos energije na površje se bo uporabljala hladilna snov, ki zaradi zaprtega sistema kroženja ne bo prihajala neposredno v stik s pregreto kamnino v globini. Geotermična elektrarna bo sestavljena iz podzemnega dela, torej geotermične gravitacijske toplotne cevi, ter nadzemnega dela, hladilnega sistema in strojnice.

Podzemna dela zajemajo odstranitev obstoječih cevi vrtine, za kar je postavljeno specialno dvigalo z dodatno opremo. Z njim se bo izvleklo trenutno postrojenje. Sledili bodo preverjanje plinotesnosti vrtine, montaža geotermične gravitacijske toplotne cevi ter preverjanje plinotesnosti medcevnega prostora v vrtini. Podzemna dela potekajo po izdelanem rudarskem projektu. Sledila jim bodo nadzemna gradbena dela s postavitvijo sistemov za delovanje elektrarne z vso potrebno inštalacijo.

Bobo
Janez Magyar je zdaj dvignil vabilo in potrdil udeležbo.

Ocenili bodo tudi geotermični potencial opuščenih naftno-plinskih vrtin in ob ugodnih rezultatih pilotnega projekta bodo pripravili smernice za gradnjo novih geotermičnih elektrarn na opuščenih vrtinah. 

Uradni začetek v Lendavi

Dogodka v Lendavi ob uradnem začetku gradnje se je udeležil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, o pomenu projekta pa so spregovorili še generalni direktor DEM Damjan Seme, direktor družbe Petrol Geo Štefan Hozjan, direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec in župan Občine Lendava Janez Magyar.

Jevšek je povedal, da želi s svojo navzočnostjo dati pomen in poudarek projektu, ki je plod znanja domačih strokovnjakov. »Inovativni pilotni projekt je lahko pomemben mejnik za izrabo brezogljične geotermične energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah v Sloveniji in svetu. Je tudi izjemna razvojna priložnost za Pomurje,« je poudaril Jevšek. Omenil je še, da je Slovenija v novi finančni perspektivi 2021–2027 upravičena do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev, v programu pa je za obnovljive vire energije namenjenih več kot 760 milijonov evrov. »V vladi se geotermični energiji končno začenja posvečati takšna pozornost, kot si jo zasluži,« je dejal minister.

Župan Janez Magyar je poudaril, da so v Lendavi geotermalno energijo začeli uporabljati že pred več leti v turizmu, kmetijstvu in za daljinsko ogrevanje, zdaj pa se odpirajo še možnosti za pridobivanje električne energije. Največji interes lendavske občine je po županovih besedah razširitev mreže daljinskega ogrevanja tudi za objekte gospodarskih družb in strnjena naselja.

Damjan Seme je povedal, da DEM s partnerji orjejo ledino na področju potencialnega koriščenja globoke geotermije. V svetovnem merilu je to tržna niša na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, projekt pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost kot za Slovenijo.

Štefan Hozjan je dejal, da je projekt postavitve geotermične elektrarne odgovor na izzive, ki jih postavlja energetska kriza, in bo prispeval k temu, da Slovenija postane energetsko čim bolj neodvisna. »Seveda bo tovrstni projekt odlična iztočnica tudi za vse nadaljnje projekte ob vrtinah. In teh razvojnih korakov se v naši družbi veselim.«

Geotermični sistem elektrarne bo deloval tako, da se bo odvzela toplotna energija iz globokih suhih vročih kamnin s hladivom, za kar se bo uporabljal utekočinjeni amonijak. Ta se bo v globini uparil in toploto prinašal na površje. Para se bo vodila do turbine in kondenzatorja ter se utekočinjena spet potiskala v globino vrtine. 

Miloš Bavec je dejal, da je prihodnost pod zemljo, predvsem v smislu pridobivanja energije iz podzemlja. To pa bo mogoče le z znanjem in poznavanjem tega potenciala. Geološki zavod Slovenije, katerega osnovno poslanstvo je poznavanje geološke zgradbe podzemlja Slovenije, lahko k temu prispeva s prenašanjem znanja družbi za njen trajnostni in zeleni razvoj.

Koncesije ni

Aleksander Jevšek je povedal, da glede na to, da pri projektu postavitve geotermične elektrarne ni potrebe po črpanju vroče vode, ne vidi potrebe, da bi država sklepala koncesijsko pogodbo in zaračunavala koncesijo kot pri črpanju in izkoriščanju termalne vode. »Ampak počakajmo na uspešnost tega projekta. Upam, da bo država stimulativno, tako kot z vlaganji v ta projekt, pripomogla, da se bo za takšne naložbe odločilo več investitorjev.« Na vprašanje glede okoljske varnosti projekta je Jevšek izpostavil izpolnitev tako imenovanih omogočitvenih pogojev. »To pomeni, da mora imeti projekt, ki ga evropska komisija na predlog države potrdi, tudi vse potrebne certifikate glede vpliva na okolje.« V načrtovanje projektov je treba po Jevškovih besedah že v začetku vključiti civilno družbo in organizacije, da potem pri izvedbi ne pride do protestov in nasprotovanj.

Petrol Geo z domačo ekipo

Štefan Hozjan je povedal, da dela pri vrtini, torej demontažo in nameščanje nove opreme, opravljajo z domačo ekipo, ki so jo pri podjetju Petrol Geo ohranili. Prav tako so za to, da dela lahko opravljajo, obnovili stroje in opremo. Preizkuse in potrebne preglede pa bodo opravili tuji, neodvisni izvajalci. »Če bodo rezultati pilotnega projekta primerljivi s pričakovanimi, bomo gotovo to ekipo okrepili tudi z dodatnim inženirskim kadrom in strokovnjaki na področju geologije in geofizike. S tem bi lahko v Sloveniji sami izvajali podobna vzdrževalna in izvajalska dela na področju rudarstva.«

Podjetje Geoenergo je nosilec koncesijske pravice za vrtine na območju Murske depresije, Petrol Geo pa opravlja nadzor nad vsemi vrtinami in je izvajalec del.