Majhne države imajo v zunanji politiki prednost, saj lahko, ko ocenijo, da nimajo neposrednega interesa, delujejo kot posrednik, je danes v nagovoru na srečanju diplomatov na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob. Od diplomatov premier pričakuje znanje in pogum, slovenska zunanja politika pa mora svoj fokus obrniti v svet. "Želim, da se obrnemo v svet, da se ukvarjamo s tem, kako lahko kot majhna in pogumna država pripomoremo k svetovnemu miru in napredku," je dejal premier, ki je kot prvi cilj navedel kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN. Da bo Slovenija ta cilj dosegla, pa bo poleg znanja potreben tudi pogum, je dejal. Opozoril je, da z izvolitvijo v Varnostni svet - Golob ne dvomi, da se bo to zgodilo - delo ne bo končano. "Ne gremo v tako pomembno tekmo samo zaradi prestiža, pričakovanja so, da bo Slovenija v dveh letih od tega nekaj imela," je dejal.
Slovenija kot polnopravna članica jedrne Evrope
Cilj vlade je po njegovih besedah tudi, da se Slovenija "spet afirmira kot polnopravna članica jedrne Evrope". Od diplomatov premier pričakuje, da bodo zastopali to stališče. Dejal je, da se je uspeh te politike v zadnjega pol leta že pokazal, ter omenil podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini. Slovenija pa si bo prizadevala, da bo tudi nadaljevanje evropske poti BiH teklo čim hitreje, je dodal.
Glede Ukrajine
Glede Ukrajine je dejal, da je Slovenija popolnoma pripravljena prisluhniti njenim interesom, saj je jasno, da žrtev in napadalec nista nikoli enakopravna. "To ni stvar pogajanj," je dejal in posvaril pred soliranjem. "Če se bo pojavila priložnost za mir, pa je važno, da ji damo možnost," je dodal in omenil, da bi Slovenija morda pri tem lahko igrala posredniško vlogo oziroma bila most med Zahodom in Vzhodom, kot je v preteklosti že bila.
Varnost Slovenije
Premier je v svojem nastopu omenil še različne vidike varnosti. Napovedal je, da bo Slovenija do leta 2030 izpolnila cilj Nata, da za obrambo nameni dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Pomembna se mu zdi prehranska varnost, prepričan je, da je treba čim prej nasloviti vprašanje primernega zadovoljevanja prehranskih potreb. "Brez spremembe prehranskih navad ne bo šlo," je dejal.
Pri energetski varnosti pa je izpostavil vlogo diplomacije pri tem, da se je Slovenija od oskrbe z ruskim plinom premaknila do oskrbe z alžirskim. To je bilo po njegovih besedah mogoče zahvaljujoč dobrim odnosom z Italijo in Alžirijo.
Premier kot veliko priložnost za Slovenijo vidi Sredozemlje in po njegovih besedah bo ključno, da se regijo vključi v slovenske nacionalne politike na različnih področjih.
Posvet, na katerem je v ospredju sprememba zunanjepolitične strategije Slovenije, se bo sklenil v četrtek, ko bosta udeležence nagovorili še predsednici države in državnega zbora, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič.
