20 ministrov

Po dobrega pol leta bo Golob le dobil vlado, kakršno si je zamislil

J.P.
24. 1. 2023, 05.48
Posodobljeno: 24. 1. 2023, 07.58
Deli članek:

Zaslišanja pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora so uspešno prestali vsi ministrski kandidati in kandidatke. Poslanci bodo glasovanje o novih ministrih opravili na današnji redni seji parlamenta.

M24
Vrh Golobove koalicije na Brdu pri Kranju

Prvo peterico so tvorili kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, sedanja državna sekretarka na ministrstvu; kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda; kandidat za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan, sedanji minister za okolje in prostor; kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je do zdaj v vladi opravljal naloge ministra za izobraževanje, znanost in šport; ter kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki trenutno v vladi Roberta Goloba vodi službo vlade za digitalno preobrazbo.

Sledili so jim še štirje: Simon Maljevac, zdajšnji državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bo v preoblikovani vladi vodil ministrstvo za solidarno prihodnost; Aleksander Jevšek, kandidat za ministra za kohezijo in regionalni razvoj, ki je zdaj vodja službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; gospodarsko ministrstvo se bo z reorganizacijo vlade preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, na čelu bo ostal Matjaž Han; sedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer pa bo prevzel vodenje ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Na novembrskem referendumu potrjeni in tik pred koncem leta 2022 uveljavljeni zakon o vladi prinaša tri nova ministrstva, in sicer za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Štirim ministrstvom se ob tem spreminjajo pristojnosti in imena, dve vladni službi pa postajata ministrstvi.

Napovedali spremembe

Bratuškova, ki je ministrstvo za infrastrukturo že vodila med letoma 2018 in 2020, je med cilji izpostavila varno, zeleno in digitalno. V predstavitvi se je osredotočila na večje infrastrukturne naložbe v prihodnjih letih, pri čemer je izpostavila trajnostno noto. Na področju letalstva je med drugim napovedala interventni zakon za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki ga je vlada nato potrdila. Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču, veljala pa bo za destinacije, ki bodo določene kot bistvene za Slovenijo. Na ministrstvu deluje tudi delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove nacionalne letalske družbe.

Felda je v svojem zagovoru poudaril, da se je treba zavedati vse večjega pomena vseživljenjskega izobraževanja. Napovedal je prenovo kurikuluma v vrtcih, predvsem na področju digitalizacije. Pri potrebnih spremembah na področju osnovnih šol je spregovoril o nacionalnem preverjanju znanja in razširjenem programu, prenova srednjega šolstva pa mora biti po njegovih besedah takšna, da bodo dijaki ob koncu izobraževanja imeli določene kompetence in znali uporabljati svoje znanje.

Brežan pa je izpostavil, da se bodo v prihodnje posvetili predvsem skrbi za kakovostno življenje ljudi ter v luči tega za uspešno ohranjanje narave in upravljanje s prostorom ter vodnimi viri.

Papič je v predstavitvi kot glavno nalogo na področju visokega šolstva navedel prenovo visokošolske zakonodaje. Poudaril je tudi pomen koncepta vseživljenjskega izobraževanja, zeleni prehod in digitalizacijo, javni razpis za krepitev vloge kariernih centrov v celostni obravnavi študentov ter pripravo pravilnika o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu.

Emilija Stojmenova Duh je kot enega izmed osrednjih ciljev izpostavila digitalna znanja in kompetence. V manj kot desetih letih naj bi bile vse bistvene javne storitve na voljo tudi digitalno. Glede infrastrukture pa je med drugim omenila cilj dostopnosti širokopasovnega interneta v vseh naseljenih območjih do leta 2025 ter dostopnost omrežja 5G v vseh naseljenih območjih v državi do leta 2030.

Maljevac hrbtenico javnega stanovanjskega sistema vidi v stanovanjskih skladih, ki bodo zagotavljali mrežo dostopnih in varnih stanovanj, česar trg ne zagotavlja. Poudaril je tudi nujnost vzpostavitve močne javne mreže storitev dolgotrajne oskrbe. S sprejetjem ustrezne zakonodaje pa želijo omogočiti porazdelitev lastništva kapitala in odločitvenih pravic v tistih podjetjih, ki bodo to prepoznala kot dodano vrednost.

Jevšek je v svoji predstavitvi izpostavil nujnost zagotovitve skladnega regionalnega razvoja, za kar bo potrebna takojšnja vzpostavitev strategije, katere cilji bodo podlaga za nadaljnje delo. Napovedal je tudi prizadevanje za opredelitev pristojnosti, ki bi se lahko prenesle na regije. To bi bil prvi korak k ustanavljanju pokrajin.

Kumer je med ključnimi nalogami izpostavil spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in pospešitev postopkov za razogljičenje. Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo ob tem preprečili pomanjkanje energije, je dejal.

Han je reorganizacijo gospodarskega ministrstva označil za prelomno. Najpomembnejša novost na ministrstvu je šport. Po njegovih besedah bodo v sodelovanju z vsemi deležniki pristopili k oblikovanju novega nacionalnega programa za šport, prizadevajo si tudi, da bodo v štirih letih dosegli podvojitev javnega denarja za šport.