Pravična plačna razmerja

Primorski župani: Naše plače so nesorazmerne z odgovornostjo

novinarji Primorskih novic
23. 1. 2023, 20.32
Posodobljeno: 23. 1. 2023, 20.37
Deli članek:

V vrsto javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, ki pričakujejo dvig plač, so se postavili tudi župani. "Treba bi bilo vzpostaviti pravična plačna razmerja, ki bi bila sorazmerna s stopnjo odgovornosti poklica," poudarja pivški župan in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. Ali bi bilo treba zvišati županske plače, smo povprašali še nekaj primorskih županov.

Primorske novice
Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper

»Plače slovenskih županov vsekakor niso sorazmerne z odgovornostjo, ki jo prevzamemo z opravljanjem te funkcije. Hkrati pa višina županove plače omejuje tudi višino plač podžupanov, nadomestil za občinske svetnike, sejnin in drugih izplačil, ki so vezana na višino županove plače. Gre torej za zneske, ki občank in občanov ne spodbujajo k bolj aktivnemu sodelovanju v lokalni samoupravi,« je prepričan Aleš Bržan, župan mestne občine Koper.

»Županje in župani imamo zagotovo prenizke plače, zlasti če jih primerjamo s plačami ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, ki imajo v primerjavi z župani boljše plače. Enako velja tudi za nekatere direktorje občinskih uprav,« se strinja Alenka Štrucl Dovgan, županja občine Divača. »Vse odkar sem pred osmimi leti postala županja, o tem opozarjamo v Združenju občin Slovenije, a doslej še ni bilo posluha. Zdaj je sicer slišati obljube, da se bodo zvišale plače funkcionarjev, a ne morejo tega storiti zgolj za župane, plače morajo zvišati za vse. Glede na odgovornost županskega dela so plače absolutno prenizke.«

Primorske novice
Robert Smrdelj, župan Občine Pivka.

Zaradi nizkih plač prevladuje negativna selekcija

»Vsak, ki se odloči kandidirati za župana, približno ve, v kaj se spušča, tudi kar zadeva plače. Vendar dokler bodo plače med funkcionarji, med katere prištevamo tudi župane, takšne, kakršne so, bo med kandidati za župansko mesto prevladovala negativna selekcija. Tovrstno sklepanje lepo ponazori podatek, da na prejšnjih lokalnih volitvah v približno četrtini vseh slovenskih občin županski kandidati niso imeli protikandidata, s katerim bi se lahko pomerili,« pa komentira Robert Smrdelj, župan občine Pivka, ki je bil tudi sam na zadnjih volitvah edini kandidat. Po njegovem bi bilo treba vzpostaviti pravična plačna razmerja, ki bi bila sorazmerna s stopnjo odgovornosti poklica. »Posamezniki, ki so zaposleni v javni upravi, imajo delovno mesto za nedoločen čas, župan pa mora vsaka štiri leta na volitve, po koncu mandata pa ne ve, ali bo službo še imel ali ne.«

Tudi postojnski župan Igor Marentič je že pred lanskimi lokalnimi volitvami, na katerih je bil edini kandidat, ocenil, da je nezanimanje za župansko funkcijo povezano tudi s plačo, ki ni tako visoka, da bi odtehtala zahtevnost in dejstvo, da »si stalno med tnalom in nakovalom«.

Primorske novice
Alenka Štrucl Dovgan, županja Občine Divača.

»Popolnoma se strinjam, da prinaša delo županov in županj veliko odgovornost. Glede na to, da država nalaga občinam vedno nove naloge in pristojnosti in da smo vsaj poklicni župani praktično 24 ur dnevno 'v službi' in na voljo našim občanom, je prav, da se naše delo tudi primerno ovrednoti,« pravi Tomaž Vencelj, župan občine Idrija. Tudi po njegovem bi to mogoče prispevalo k večjemu zanimanju ljudi za župansko kandidaturo. »Vsekakor pa zagovarjam načelo, da se k spremembam pristopi sistemsko, in ne s sprejemanjem nekih parcialnih odločitev, čemur smo bili priča v zadnjih tednih.«

Pričakovanje, da bo tudi delo županov v novi plačni reformi višje ovrednoteno, so župani izrazili na torkovem tradicionalnem srečanju županj in županov občin članic Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer so sicer govorili o pomembnosti sodelovanja države z lokalnimi skupnostmi. »Volivci nam ali pa tudi ne zaupajo na podlagi našega dela, vlada pa se vendarle mora osredotočiti tudi na to, da bo delo, ki ga opravljamo, primerno ovrednoteno in prepoznano,« je poudaril Vladimir Prebilič, župan Kočevja in trenutni predsednik SOS.

Plače županov se niso zvišale že dvanajst let

Primorske novice
Tomaž Vencelj, župan Občine Idrija.

Opozoril je, da se plače županov niso zvišale že dvanajst let, medtem ko so bili vsi drugi v lokalni samoupravi deležni plačnih napredovanj. »Slednjemu ne oporekamo, so se pa zaradi tega podrla plačna razmerja, kar je nedopustno,« je dejal Prebilič. Tudi po njegovem mnenju so nizke plače razlog, da se vse manj ljudi odloči za župansko kandidaturo. »In kaj lahko se zgodi, da bomo, če se ne bodo ustrezno korigirale, čez štiri leta imeli še več občin z zgolj enim kandidatom,« je ponazoril.

Želi si, da bi bili župani deležni vsaj takšnega dviga, kot ga bodo funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti v plačni reformi. »Županj in županov je le 212 in posledice dviga plač za 30 odstotkov z vidika mase za plače in proračuna, ki ga upravlja država, bi bile bagatelne. Gre za nekaj milijonov evrov,« je dejal Prebilič, ki meni, da bi bilo nujno popraviti tudi razmerje v plačilu med poklicnim in nepoklicnim županom, saj se mu zdi pretirano, da nepoklicni župan dobi nadomestilo, ki je polovico plače poklicnega župana.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na srečanju z župani priznala, da so funkcionarske plače podcenjene, in izpostavila, da bo vlada predloge sprememb plačnega sistema poskušala poiskati v konsenzu, saj ne nazadnje plače pomenijo družbeni dogovor, s katerim se moramo vsi strinjati.