Očiščenje leša in ureditev poti v Divaški jami je veliko dejanje, za to so si divaški jamarji prizadevali vse od ustanovitve društva daljnega leta 1965, aktivno pa so delali pri projektu zadnjih 20 let. Njihov trud in smiselnost izvedbe čiščenja so prepoznali tudi v Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) in načrt čiščenja vključili med dejavnosti projekta Za Kras, katerega cilj je bilo izboljšanje stanja izbranih ogroženih in varovanih vrst v Divaški jami, na primer jamskega hrošča drobnovratnika, in habitatnih tipov. Hrošča za zdaj v jami še niso našli, kar je lahko prav posledica onesnaženosti. Možno pa je, da bo z izboljšanjem ekoloških razmer tudi Divaška jama postala zanj primeren habitat, se nadeja koordinatorka projekta dr. Jana Laganis z ZRSVN.
Velika ekološka škoda
Leš v jami je bil posledica dejstva, da so se v preteklosti urejanja poti v jami, žal, lotevali tudi nepremišljeno, za kraško občutljivo podzemlje neprimerno. V prvi polovici 20. stoletja so tako na ilovnate poti nasuli več kot sto kubičnih metrov leša – žlindre in kotlovskega prahu parnih lokomotiv. Sipki črni material se je s hojo raznesel s poti ter se razširil po velikem delu jame. Prah je prekril kapniške tvorbe, na delih poti, kjer je več vlage, pa se je sprijel v lepljivo blato, ki se je s čevlji raznašalo po jami. Poleg okrnjenega naravnega videza so tako jami in jamskemu živemu svetu povzročili veliko ekološko škodo, saj so v pepelu prisotna različna onesnaževala, ki se počasi sproščajo in tako dolgotrajno negativno vplivajo na občutljivi jamski ekosistem, so opozorili na ZRSVN. Vsak obiskovalec je v naslednjih letih pripomogel le še k dodatnemu širjenju leša po jami, zato je bilo nujno začeti čiščenje jame, odstranjevanje leša, urejanje pohodnih poti in sanacijo negativnih posledic rabe jame. Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, ki je skrbnik jame, je v sodelovanju in v skladu z naravovarstvenimi usmeritvami ZRSVN izvedel sanacijo posameznih odsekov poti. Prvo polovico poti (približno 500 metrov) so sanirali v letih 2007–2009 s pomočjo sredstev za razvoj podeželja.
Strgali, pometali, izpirali, betonirali ...
V okviru projekta Za Kras, ki je bil sofinanciran iz evropskih kohezijskih sredstev, pa so se pod vodstvom ZRSVN osredotočili na sanacijo poti v drugem, spodnjem delu jame. Člani Jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače so v letih 2018 in 2019 odstranjevali iz jame debelejše sloje pepela. Delo je potekalo ročno, s strganjem in pometanjem. Odstranjen pepel so sproti odlagali v vreče. Očistili so skupno skoraj 500 metrov poti, pri tem pa se je nabralo za kar tisoč vreč ali 30 ton leša. Vreče so nato na hrbtih odnesli v vhodno dvorano, od koder so jih s tovornim dvigalom dvignili do vhoda v jamo in s samokolnicami odpeljali do začasne deponije. V letih 2021 in 2022 so z vodo in visokotlačnim čistilnikom izpirali dele poti in okolico. Letos spomladi pa je zunanji izvajalec, sežansko podjetje Tode.M, Mario Todeschini, s. p., iz Orleka, izvedel še zaščito jamskega inventarja (predvsem stalagmitov) ob poti, med drugim utrdil stopnice in več kot 200 metrov podpornih zidov ter izvedel betoniranje in preplastitev poti s protizdrsnim slojem. Delo je bilo naporno, saj so morali materiale transportirati skozi celoten prvi, že obnovljeni del jame, v katerem so številne ožine, stopnice in serpentine. Delavci so izračunali, da so vsak dan s samokolnicami opravili pot, ki bi ustrezala dvakratnemu vzponu na Nanos. Vsi izvajalci del v jami si zaslužijo veliko priznanje in pohvalo, saj so naporno delo opravili izjemno skrbno, z občutkom za jamsko okolje in upoštevanjem vseh omejitev, povezanih z delom v jamah, so izpostavili pri ZRSVN. In obenem poudarili, da nepremišljena dejanja pri urejanju naravnih vrednot ali delov narave, kakršno je bilo posipanje leša po jami, lahko povzročijo izjemno ogrožujočo, dolgotrajno in tudi nepovratno škodo. Ostanke leša so odpeljali na deponijo pepela muzejskih lokomotiv na Jesenicah. Poleg tega so iz jame odstranili raznovrstne odpadke, dele stare jamske infrastrukture in ostanke karbidnega apna. Obnovljeni del jame ni opremljen z lučmi in drugo infrastrukturo, potrebno za redni turistični obisk, zato turistov v okviru rednih ogledov v ta del jame ne bodo vodili.
