Letos pa so doživeli usoden udarec, saj je Mednarodna smučarska zveza Maribor črtala s seznama organizatorjev tekem za svetovni pokal; 59. zlata lisica 7. in 8. januarja prihodnje leto sicer bo, a tako kot moško tekmovanje za pokal Vitranc tudi ta v Kranjski Gori.
Proga na višji legi začasna alternativa
A se Mariborčani ne predajajo. Generalni sekretar mariborskih tekem Gregor Lednik namreč pravi, da bodo v smučarskem klubu Maribor Branik, organizacijskem komiteju Zlata lisica in mariborski mestni občini naredili vse, da se razmere na Pohorju uredijo in da bo lahko jubilejna, 60. prireditev znova na pohorskih strminah. Težave s pomanjkanjem snega bodo namreč poskušali rešiti z ureditvijo alternativne oziroma rezervne proge na višji legi; če na tradicionalni progi ne bi zapadlo dovolj snega ali pa bi bilo pretoplo, da bi naredili umetnega. Čeprav je zanesenjaštvo »branikovcev« vredno občudovanja, pa najbrž ne moremo mimo dejstva, da gre zelo verjetno zgolj za začasne rešitve, saj je Mariborsko Pohorje prenizko, da mu podnebne spremembe sčasoma ne bi odvzele smuke.
Opozarjali že pred 15 leti
Prav zato strokovnjaki s področja turizma in klimatologije, ki sodelujejo v omenjenem raziskovalnem projektu, med katerimi je tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007 Lučka Kajfež Bogataj, ugotavljajo, da zimski turizem zahteva spremembe z uvajanjem in povečevanjem raznovrstnosti. »Slovenski turizem se je začel zavedati posledic podnebnih sprememb že pred časom: pred 15 leti je bil v državnem svetu organiziran javni posvet na to temo z osrednjim opozorilom o ranljivosti zimskega turizma in potrebah po njegovi diverzifikaciji. Kranjska Gora je bila takrat ena prvih, ki so v svojo strategijo turizma vključili prilagajanje na podnebne spremembe, in torej že pred časom začela aktivno usmeritev v diverzifikacijo ponudbe,« je povedala vodja projekta Maja Turnšek z mariborske fakultete za turizem in dodala, da so se nižje ali srednje ležeča smučišča, ki se niso začela pravočasno prilagajati, znašla v težavah. Diverzifikacija turizma gorskih območij je zato po njenem mnenju več kot smiselna.
Podaljšanje poletne sezone
»Najbolj očiten rezultat analize je nedvomno ta, da lahko pričakujemo podaljšanje poletne sezone v pomladne in jesenske mesece. Pomlad in jesen bosta z izjemo potencialno vse bolj nevarnih ekstremnih pojavov na splošno bolj prijazni do turistov, kar pomeni, da bo glede tega slovenski turizem s podnebnimi spremembami pridobil. Vendar pa bodo podnebne spremembe prinesle kar trojni pritisk na gorska območja: ob diverzifikaciji iz zimskega turizma v letnega še zaradi podaljšanja poletne sezone in zaradi pričakovanih umikov turistov in izletnikov pred vročino v višje ležeče lege. Nujno torej potrebujemo vzporedne korenite ukrepe varovanja gorskih in zaščitenih oziroma občutljivih območij, saj bo pritisk turizma v prihodnosti pričakovano še večji.«
