Jutri naj bi po letih zavlačevanj in sodnih zapletov končno stekel sodni postopek v tako imenovani Zadevi Trenta. Tožilstvo obdolženim, Janezu Janši, Branku Kastelicu in Klemnu Gantarju očita sodelovanje v nepremičninskih poslih, ki naj bi Janši na račun Imosa, danes propadlega gradbinca, prinesli okrog 110.000 evrov premoženjske koristi. Pri tem ima ključno vlogo 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je del Triglavskega narodnega parka (TNP), je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, nikakor pa ne gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov.
Iz majhnega raste veliko
Čeprav je geodetska uprava vrednost zemljišča ocenila na 15.000 evrov, ga je Janša leta 2005, ko je prvič vodil vlado, uspel prodati za 131.200 evrov. Kupilo ga je podjetje Eurogradnje, dva meseca pozneje pa je končalo v rokah nekdanjega gradbinca Imos. Imos je v tistem času od Janše odkupil še manjše stanovanje v Ljubljani za 91 tisoč evrov, nato pa mu za 236.100 evrov prodal večje in prostornejše stanovanje v središču prestolnice. Brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, bi si Janša torej leta 2005 bi torej veliko težje prišel do novega stanovanja. Tožilstvo zato Janši, Kastelicu in Gantarju očita, da so skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in prodajo njegovega zemljišča Imosu po napihnjeni ceni, ki se je nato vštela v kupnino za bodoče Janševo stanovanje.
Koliko je vredna parcela?
Janša se je ves čas zagovarjal na nihanje v cenah nepremičnin in na dejstvo, da je bil leta 2005 trg v vzponu. Trdi, da v poslu ni bilo ničesar spornega. Zatrjuje, da je zemljišče Imosu prodal po tržni ceni, saj da gre za eno najbolj atraktivnih lokacij v Trenti, ki meji na obalo Soče. Pred leti je Janša na zaslišanju pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki je preiskovala njegovo premoženje, poudarjal, da je na zemljišču "mogoče zgraditi okoli deset apartmajev in to je bil tudi (Imosov, op. p.) namen". V resnici je na zemljišču, do katerega je dostop mogoč le po majhni brvi čez reko, dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, Imos pa po nakupu nikoli ni zaprosil za spremembo namembnosti.
Prodana še dvakrat
Za obrambo Janeza Janše bo ključno dokazovanje, da pri prodaji ni prejel neutemeljene premoženjske koristi. Na roko mu gre dejstvo, da je zemljišče leta 2016 iz stečajne mase Imosa kupil nepremičninski posrednik Damjan Podjed in sicer za 127.500 evrov, čeprav je bila izklicna cena le 17.655 evrov. Podjed je parcelo nato leta 2018 prodal podjetniku Roku Rotovniku za 140.000 evrov. Portal necenzururano.si je poročal, da naj bi Rotovnik zemljišče kupil z željo, da bi na njem postavil glamping hiške, a do danes na zemljišču ni bilo sprememb namembnosti ali vidnih posegov z namenom gradnje ali obnove, kar seje dvom v pravi namen nakupa spornega zemljišča.
Pravni boj
Odvetnik Janeza Janše Franci Matoz je vse od vložitve obtožnice poskušal ovirati pričetek sodne obravnave. Najprej je vložil ugovor zoper obtožnico, nato pa začel z zavlačevalnimi manevri. Kot poroča portal necenzurirano.si je najprej je zahteval izločitev treh članov senata, ki bi morali odločiti o ugovoru. Enemu od teh, Davidu Špernjaku, je Matoz očital, da je magistriral pri vrhovnem sodniku Primožu Gorkiču, ki je javno kritiziral sodbo, s katero je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo v zadevi Patria. Odločanje se je nato zavleklo, ker naš bivši predsednik vlade ni znal, zmogel ali želel prevzeti sodne pošte, zaradi česar je moralo sodišče za vročanje najeti detektiva. Ko je okrožno sodišče zavrnilo zahtevo za izločitev sodnika, se je Matoz odločil izpodbijati njegovo krajevno pristojnost. O njej bi moralo odločiti vrhovno sodišče, a ga je Matoz prehitel z novimi manevri. Tako je zahteval izločitev ene od sodnic, nato pa še predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki bi moral o tem odločati. To zahtevo so vrhovni sodniki novembra letos zavrnili, zdaj pa so za kraj sojenja določili Celje.
