Nova tržna niša

Lubenice in melone ter druge eksotične rastline bomo obirali kar v Vipavi

Alenka Tratnik/revija Jana
24. 9. 2022, 15.40
Deli članek:

Podnebne spremembe in razmere na tržišču so nekatere pridelovalce v Vipavski dolini že spodbudile, da poskusijo z novostmi.

arhiv
Na kmetiji Koron na Brjah bodo letos pridelali okrog šest ton lubenic in dve toni melon.

Medtem ko se je še pred nekaj leti kdo le nasmejal novici, da v Ajdovščini gojijo eksotične enoletnice, kot so momordika, tomatilo, andska jagoda in drugo, za dolino manj običajno sadje in zelenjavo, so nekateri v tem prepoznali tržno nišo. Zdaj lahko ob cesti kupimo melone in lubenice, na voljo je sok iz aronije, rastejo nasadi mandarin, sibirskih borovnic in še česa.

»Ko sem pred desetletji začela službo, na Gori nisem videla ene paprike, enega paradižnika. Zdaj so tam čudoviti pridelki. Narava se dejansko spreminja,« ob letošnji dolgotrajni suši in visokih temperaturah potrjuje kmetijska svetovalka pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Marta Koruza. Ananasa po njenih besedah v Vipavski dolini ne bomo gojili, a kot se je izkazalo s poskusnimi nasadi, v katerih je pred leti Občina Ajdovščina v sodelovanju z zavodom v projektu Zeleni izziv posadila nekatere za Vipavsko dolino neznačilne kulture, med njimi sladki krompir, okro, momordiko, tomatino, andsko jabolko, japonsko belo redkev, melono, lubenico, aronijo, jagode goji, mehiški zeleni paradižnik, ideja o uvajanju novih kultur ni strel v prazno.

Brez namakanja ne bo kmetijstva

»Prihaja čas, ko bo treba razmišljati tudi o drugih kulturah. Seveda bodo tradicionalne ostale, a pridelava koruze se je že zmanjšala, saj so bili pridelki zaradi vsakoletne suše slabi. Kmetovalcem svetujemo krmni sirek, ki se lahko po krmni vrednosti približa koruzi, sejati smo začeli deteljno-travne mešanice, lucerno. Vse to so že spremembe, ki jih uvajamo zaradi čedalje zahtevnejših razmer,« pravi Marta Koruza. A tudi te rastline potrebujejo vodo, opozarja. »Brez namakanja v Vipavski dolini ne bo kmetijske pridelave. Samo s tem pa tudi ne bomo rešili vseh problemov, ki jih, denimo, prinašajo tako ekstremne razmere, kot so letos.«

Rastejo nasadi mandarin, aronije, lubenic

Podnebne spremembe in razmere na tržišču so nekatere pridelovalce v Vipavski dolini že spodbudile, da poskusijo z novostmi. Ob ljubiteljskih zeliščarjih in pridelovalcih manj običajnega jagodičevja, grmovnic, zelenjavnih in sadnih vrst se širi krog pridelovalcev, ki v novih kulturah vidijo zanimivo tržno nišo. Med tistimi, ki so se odločili za nekaj novega, je Danijel Zavnik s Kmetije Zavnik iz Gaberij. »Odločitev je prišla kot preblisk in tako sem lani posadil 300 sadik mandarin iz doline Neretve. Nasad smo uredili na sončni, zavetrni legi, a smo imeli takoj težave s pozebo, pomrznilo nam je približno sto sadik, letos pa je težava dolgotrajna suša. Posledice bomo šele videli. Drevesa rastejo počasi in prva štiri leta je treba plodove odstraniti, da se drevo okrepi. Potem pa bomo videli, kakšen bo pridelek. Če bo uspelo, bomo šli na tržišče,« je povedal Zavnik, ki je pred petimi leti posadil prvih tisoč sadik marelic, trenutno jih ima 1200, prideluje tudi češnje, višnje, slive, maline in jagode.

Na kmetiji Koron na Brjah, ki se ukvarja z vinogradništvom ter s pridelavo zelenjave in sadja, so pred dvema letoma na pobudo mlade generacije, sinov Eneja in Žana, poskusno nasadili 50 sadik lubenic in 50 sadik melon, da bi popestrili ponudbo. »Odločil sem se za lubenice in melone, čeprav o njihovi pridelavi nisem vedel veliko. Prebral sem ogromno gradiva, da bi spoznal tehnologijo. Prvo leto smo se vsi učili, lani pa smo uredili večji nasad na njivi ob reki Vipavi. Letos smo posadili 1200 sadik lubenic različnih sort ter 800 sadik melon in glede na razmere smo z letino zelo zadovoljni. Računamo, da bomo do konca sezone pridelali šest ton lubenic in približno dve toni melon. Večino prodamo na stojnici ob cesti in prek spletne tržnice, sodelujemo tudi z nekaj manjšimi podjetji, ki prevzemajo lokalne pridelke,« je povedal Enej Koron. Rad bi posadil še nove sorte z drugačnimi okusi in oblikami, ki jih v Sloveniji še ni, ter s sortnim izborom podaljšal sezono.

Tudi Jakob Krečič iz Ajdovščine se je lotil novega izziva. Pred petimi leti je na manjši nonovi parceli pod Slapom pri Vipavi posadil 450 sadik aronije, zdaj ima poldrugi hektar velik nasad s približno 4000 grmički. Mladi pridelovalec, po poklicu ekonomist, se je usmeril v ekološko pridelavo in proizvodnjo hladno stisnjenega soka in kapsul s prahom aronije. Letos, pravi, se obeta dobra letina. Da bi le bilo tako tudi z drugimi kulturami, novimi in starimi.