Več kot 400 gasilcem iz več slovenskih regij je pomagalo tudi pet helikopterjev. Gasilcem veliko težavo predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva iz prve svetovnje vojne, ki so še vedno posejana po območju. Kot je poročala STA, so na terenu tudi pirotehniki, že v noči na ponedeljek pa je bilo na območju slišati številne detonacije. Gori sicer predvsem borov gozd in podrastje, po prvih ocenah je gorelo na 390 in 400 hektarih velikem območju.
Vodja intervencije Simon Vendramin je včeraj dopoldne pojasnil, da je požar sicer pod nadzorom, a da je do »končnega cilja še daleč.« Nevarnost tako še ni mimo, čeprav je gasilcem ponoči pred zublji uspelo rešiti vas Lokvica, proti kateri se je širil požar. Vendramin je nato včeraj zvečer za Odmeve potrdil, da je požar pod nadzorom ter da se izvaja čiščenje in zalivanje ob robu požarišča. V ponedeljek zvečer tako ni bilo grožnje, da bi se še kam razširil. Pojasnil je še, da bo čez noč dežurnih 212 gasilcev in da lahko, če se pojavi burja, na določenih odsekih znova vzplamti. Gasilci medtem o vzroku požara ne želijo ugibati, saj je za preiskavo je odgovorna policija. Vendramin prav tako ni želel ugibati, kako dolgo bo intervencija trajala, saj je veliko odvisno tudi od vremenskih razmer. Posledično bodo dnevno prilagajali tudi število gasilcev.
Uprava RS za zaščito in reševanje je z 20. julijem razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja v občinah Ankaran, Izola, Koper, Piran, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Ajdovščina, Vipava. Drugod po državi je z 20. julijem razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Povsod po državi je v naravnem okolju prepovedano požiganje in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar. Prepovedano je kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove ter izven pozidanih površin izvajati aktivnosti ter uporabljati predmete in naprave, ki lahko povzročijo požar. Prepovedani so tudi ognjemeti. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta nad spoštovanjem razglasa oziroma upoštevanjem prepovedi izvajala poostren nadzor.
Iz regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko so včeraj popoldne sporočili, da se do popoldneva situacija ni veliko spremenila. Požar je pod nadzorom, so pa posamezna žarišča na trenutke še vedno aktivna. »Od petih helikopterjev, ki so v dopoldanskem času bili v veliko pomoč več kot 400 gasilcem z več kot 100 vozili, je bil v popoldanskem času bil aktiven le helikopter slovenske policije,« so še navedli in dodali, da gasilci dodatno zalivajo robove požarišča.
390 hektarjev
Kot so včeraj v sporočilu za javnost dogajanje podrobneje opisali v javnem zavodu Turizem Miren-Kostanjevica, se je požar zaradi presušene vegetacije in močne burje širil v smeri jugozahoda proti Cerju in Italijanski meji ter zajel območje 390 hektarjev, tako pogorišče obsega skoraj štirikrat večje območje »od ostankov požara, ki je leta 2019 besnel v okolici Pomnika miru na Cerju.« Vendramin je medtem pojasnil, da helikopterji vodo zajemajo iz namenskih zajetij iz vodovodnih omrežij Kras, Šebelje in Miren. Eno od odločilnih vlog pri gašenju je včeraj opravil tudi hrvaški kanader.
Pri javnem zavodu so še navedli, da bo zaradi izjemne suše, visokih temperatur in prisotnosti močnega vetra potrebna še nekajdnevna prisotnost gasilskih in ostalih enot na terenu, pri čemer je na terenu tudi osebje Civilne zaščite občine Miren – Kostanjevica, ki skupaj z domačini skrbi za oskrbo »predanega reševalnega osebja.«
Največje delo jih še čaka
»Žal nas je zopet doletela nesreča, ki je vse pogostejši sopotnik sušnih poletij na Krasu. V zadnjem tednu smo bili priča kar dvema velikima požaroma, ki predstavljata veliko preizkušnjo za našo občino. Izredno sem hvaležen gasilcem in vsem ostalim enotam, ki se trenutno borijo na terenu. Prebivalce in obiskovalce območja pozivam, naj se tudi po koncu požara v naravi gibajo le na zato označenih poteh, saj je območje še vedo nevarno zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev iz časa prve svetovne vojne,« pa je dejal župan občine Miren Mauricij Humar, ki je poudaril, da je treba v primeru, če kdo ubojno sredstvo najde oziroma opazi, to javiti Državni enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Humar je še dejal, da jih največje delo še čaka, ko bo požar pogašen, saj bo treba oceniti škodo, znova vzpostaviti poti, sanirati prizadeto območje in začeti s pogozdovanjem. »Ampak prepričan sem, da nam bo, tako kot v preteklosti, s skupnimi močmi ponovno uspelo povrniti naravi njen sijaj,« je navedel župan in dodal, da vsaka, »še tako tragična naravna katastrofa, lahko pomeni novo priložnost. To smo dokazali pred dobrimi tremi leti s kampanjo Drevo za Cerje, ki se je kot feniks dvignila iz pepela, ostalega po požaru, ki je v letu 2019 hudo prizadel neposredno okolico Pomnika miru na Cerju.« S to kampanjo so namreč v sodelovanju z Zavodom za Gozdove in številnimi prostovoljci v zadnjih letih prizadeto območje pogozdili z »več kot 14.000 borovci in 250 ostalimi avtohtonimi drevesi, ki so našla prostor v Drevoredu hvaležnosti.«
Ples življenja in smrti
»Na območju Goriškega Krasa, ki stoletje po 1.svetovni vojni bogato naravno in zgodovinsko dediščino neguje in ohranja tudi v obliki turističnih doživetij, spletenih ob transverzali Poti miru od Alp do Jadrana, se zdi, kot bi bili nenehni ujetniki plesa življenja in smrti. Komaj se poberemo po eni nesreči, nas druga ponovno prizemlji. Kot da področje še ni očiščeno odtisov gorja in potrebuje moč ognja. Počakali bomo, da strokovne službe na terenu opravijo svoje delo in nato pripravili na nov način pripovedovanja naše edinstvene zgodbe, povezane z zapušično Soške fronte, ki postaja na tragičen način nadvse avtentična« pa je ob naravni katastrofi dejala direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B Suhadolnik.
Galerija
Poglej vse fotografije (14)
