Novice Svet24

Skrb vzbujajoče napovedi
»To, čemur smo priča danes, je na žalost napoved prihodnosti, če se bodo koncentracije toplogrednih plinov v ozračju povečevale in višale globalno segrevanje v primerjavi s predindustrijsko ravnijo za dve stopinji Celzija,« so besede Svetovne meteorološke organizacije. 

Letošnja pomlad je bila nadpovprečno topla, podpovprečno namočena in nadpovprečno osončena, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso). Uvrstila se je med dvajset najtoplejših od leta 1961. »Najtoplejši pomladi sta bili sicer tisti iz let 2007 in 2017,« je sporočila agencija in dodala, da je bila najhladnejša od leta 1961 do danes pomlad leta 1970.

Kritičen podatek je, da se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomladi povprečno ogrevajo. »Linearni trend ogrevanja od leta 1961 znaša okoli 0,4 stopinje Celzija na desetletje in je statistično značilen,« je pojasnila agencija.

Izstopata leti 1972 in 2003

Padavin je bilo letos spomladi podpovprečno, razen na Štajerskem, severu Prekmurja in v delih Bele krajine. »Kazalnik višine padavin je glede na referenčno obdobje 1981–2010 znašal 74 odstotkov, kar letošnjo pomlad uvršča med sedem najbolj suhih od leta 1961. Najmanj je bila v tem obdobju namočena pomlad 2003, s kazalnikom 46 odstotkov, kazalnik pod 70 odstotkov pa so imele pomladi 1993, 1997, 1968, 1973. Najbolj namočena je bila v tem obdobju pomlad leta 1972 s kazalnikom 167 odstotkov,« so povedali.

Od leta 1961 do približno leta 2000 višina padavin sicer povprečno pada, nato pa stagnira. Linearni trend v tem obdobju ni statistično značilen. V tem tisočletju je bilo 12 pomladi s kazalnikom padavin pod vrednostjo dolgoletnega povprečja in 10 nad njo, razlaga Arso.

Junij med petimi najtoplejšimi

Bobo

Osončenost je bila to pomlad glede na primerjalno obdobje 1981–2010 nadpovprečna, podatke, ki jih zbira in tolmači, povzema agencija. »Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je znašal okoli 126 odstotkov, kar letošnjo pomlad uvršča na drugo mesto med najbolj osončenimi od leta 1961 dalje. V tem obdobju je bila najbolj osončena pomlad 2011, najmanj pa pomlad 1980. Če sklenemo, kje je bila po sezonski statistiki temperature zraka in višine padavin letošnja pomlad, lahko rečemo, da je zelo podobna pomladi 1968, ki je bila sicer nekoliko hladnejša in še bolj suha ter manj sončna.«

Za iztekajoči se junij nam je meteorolog Brane Gregorčič povedal, da prav tako izstopa, in sicer nam je doslej prinašal temperature vsaj okoli tri stopinje nad dolgoletnim povprečjem, zato se bo gotovo uvrstil med pet najtoplejših junijev v zgodovini meritev. Trend vročine se bo, pravi, verjetno nadaljeval. »Najbolj vroče poletje pri nas smo imeli leta 2003, sledijo pa poletja 2015, 2019, 2017 in 2021. Kot vse kaže, bo tudi letošnje poletje podobno vroče,« je razložil.

Sodni dan

Letošnjo pomlad so tudi močno zaznamovala hujša neurja po vsej državi. Včeraj se je vreme razbesnelo na območjih občine Hoče - Slivnica, Lenarta, Laškega, Radencev, Svete Ane in Novega mesta. Med drugim je padala kot jajce velika toča na Dolenjskem, v Lovrencu na Pohorju, Radljah ob Dravi, na območju Metlike ter občine Semič.

Prejšnji teden je burno vreme prizadelo dele Koroške, Štajerske, Gorenjske in Dolenjske. Močan dež je poplavljal, veter, ki ga je spremljal, pa je odkrival strehe in podiral drevesa. Posebej hudo je bilo neurje z naraslimi vodami, ki je 2. junija prizadelo številne dele Slovenije. V kar 32 občinah je povzročilo za osem milijonov evrov škode, ki so jo prizadeti zabeležili na zemljiščih, stavbah oziroma na infrastrukturi in vodotokih. 

Protitočna obramba

Pgd Mislinja

Kmetijska ministrica Irena Šinko je pred nekaj tedni z Letalskim centrom Maribor, izvajalcem, izbranim na razpisu, podpisala pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije. Te še ne izvajajo, saj postopki potekajo prepočasi in so doslej kljub več primerom neurij s točo v severovzhodnem delu Slovenije morali ostati na tleh.

Kot predvideva sklep vlade, kmetijsko ministrstvo zagotavlja do 35 odstotkov sredstev za uresničevanje letalske obrambe pred točo, preostali del denarja pa morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe.

Do 48 stopinj

Evropa sicer doživlja vse pogostejše vročinske valove, ki so posledica globalnega segrevanja. Lani je padel celo rekord – Evropa je imela najbolj vroče poletje vseh časov! Spomnimo na temperature, ki jih je lani beležilo Sredozemlje: Grčija in Španija sta se julija in avgusta srečevali s temperaturami od 45 do 48 stopinj. Na Siciliji so namerili celo 48,8 stopinje Celzija. Te dežele tudi letos beležijo izjemno vročino. Španija se sooča z najhujšim junijskim vročinskim valom po letu 1950, saj so temperature na nekaterih mestih presegle 44 stopinj, zaradi česar se je zanetilo veliko število požarov, v celinski Franciji pa še nikoli prej niso zabeležili tako visokih temperatur tako zgodaj v letu.