Dobra urna postavka
Pomoč pri strežbi na Študentskem servisu Maribor išče 110 podravskih gostincev, med katerimi jih je kar nekaj, ki bi takoj najeli več študentov hkrati. Zanimanja je med študenti malo, čeprav je urna postavka za dela v gostinstvu višja od povprečne, giblje pa se od 6,17 evra pa vse do 10 evrov.

Ko so kuharji in natakarji ostali brez dela, so se znašli vsak po svoje; na hitro so se »prekvalificirali« in začeli kruh služiti v drugih panogah. S tem ne bi bilo nič narobe, a kaj ko so mnogi svojemu osnovnemu poklicu pomahali v slovo. Zdaj so se gostinci znašli v postkoronski kadrovski krizi, saj jim primanjkuje tako kuharjev kot natakarjev, najbolj kritično pa je prav poleti, ko se pojavijo tudi potrebe po sezonskih delavcih.

Nezanimivo redno in študentsko delo

Na zavodu za zaposlovanje je v podravski regiji razpisanih 67 prostih delovnih mest za nedoločen in določen čas, ki so približno razdeljena na pol, med natakarje in kuharje. Objave za delo so tudi na spletnem portalu Moje delo.com, kjer je v Podravju trenutno na voljo 48 prostih delovnih mest v gostinstvu in turizmu, službe pa dobijo natakarji, vse vrste kuharjev, od šefov, pomočnikov do picopekov. Povpraševanje je tudi po delivcih hrane, sobaricah in receptorjih.

Ker se gostinci za sezonsko pomoč radi obrnejo k študentom, smo preverili stanje na Študentskem servisu Maribor. Pomoč pri strežbi išče 110 podravskih gostincev, med katerimi jih je kar nekaj, ki bi takoj najeli več študentov hkrati. Zanimanja je med študenti malo, čeprav je urna postavka za dela v gostinstvu višja od povprečne, giblje pa se od 6,17 evra pa vse do 10 evrov.

Raje so na sociali

V Baru Ranca na Ptuju do konca oktobra potrebujejo štiri študente. »Zelo težko jih bomo dobili, težje kot kdajkoli prej, zlasti zato, ker je naše delo izrazito sezonsko,« pravi Timotej Plečko. »Ne rečem, da ni zanimanja, saj kličejo in sprašujejo, a skoraj izključno zelo mladi, večinoma še srednješolci. Saj nimam nič proti njim, je pa seveda lažje delati z nekom, ki že ima izkušnje v strežbi, saj je treba mladega človeka najprej marsičesa naučiti.«

Dva študenta takoj najamejo tudi v Baru Breg v Majšperku. »Situacija je grozna, ne dobimo ljudi, niti nekoga, ki bi ga zaposlili za nedoločen čas. Študente še razumem, zdaj imajo izpitno obdobje in nimajo časa za delo, preostali pa očitno nočejo delati, kaj naj drugega rečem? Raje so na sociali, tako je preprosteje. Po drugi strani pa je tudi res, da smo morali gostinci med epidemijo svoje delavce dati na borzo, kjer so na srečo sicer dobivali nadomestilo, a le 80 odstotkov brez vseh dodatkov, kar je bilo marsikomu premalo za preživetje in si je našel zaposlitev izven branže,« razlaga Majda Korže, ki je prepričana, da garanja od jutra do večera brez dodatne pomoči, kot se to zdaj dogaja, v nedogled ne bo zdržal noben gostinec.

Neprijazni in nestrpni gostje

Na spremembo vedenja ljudi po epidemiji pa opozarjajo v Ptujski kavarni. »Študentje v strežbi preprosto nočejo več delati, ker so gostje do njih nemogoči. Pa veste, da pri nas nimamo pijančkov, ki bi nadlegovali natakarice, ampak so naši gostje delavci v javni upravi, bankah … Nesramni so do osebja, derejo se in nasploh grozno obnašajo. Študentom očitajo, da so leni, zato obupani odhajajo od nas. Sprašujemo se, kaj se je zgodilo z našo družbo, da smo postali tako neprijazni in nestrpni, da ne znamo več pozdraviti in se zahvaliti, ničesar pohvaliti, ampak le še grajati. To ni prava smer.«

Predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Blaž Cvar meni, da so se težave v sektorju gostinstva začele že pred koronakrizo, ocenjuje pa, da trenutno v Sloveniji primanjkuje vsaj 10 tisoč delavcev oziroma skupaj s sezonsko študentsko pomočjo okoli 12 tisoč do 13 tisoč ljudi. »Pred krizo je bilo resno zaposlenih v panogi gostinstva in turizma 38 tisoč ljudi, kar pomeni, da je sedanji primanjkljaj četrtinski in zdaj kader išče že vsak drugi gostinec.«

Kader s Filipinov ni za strežbo

S pomanjkanjem kadra se soočajo tudi druge države, težavo pa rešujejo z uvozom tuje delovne sile. Pri tem naša država zaradi birokratskih ovir težko konkurira. »Problem v Sloveniji je, da je treba na delovna dovoljenja čakati več mesecev. Že dolgo neuspešno pozivamo, naj se ti postopki skrajšajo oziroma poenostavijo. Kadrovski bazen iz držav bivše Jugoslavije, ki je bil za gostinstvo primeren zaradi jezika, je že izčrpan. Prihaja kader s Filipinov in podobnih držav, a ti delavci lahko pomagajo v kuhinjah, ne pa v strežbi.«

Blaž Cvar pri tem opozarja na še eno težavo, in sicer pomanjkanje ugleda poklica natakarja. »Poklic, ki ne zahteva kvalifikacij, postane manj cenjen in priljubljen. Včasih kdo reče, da če nisi dober za nič drugega, boš pa natakar. To med mladimi sproža pomisleke. Manj se jih odloča za šolanje v teh poklicih, kar pomeni manj kakovosten kader. S Slovensko turistično organizacijo zato načrtujemo promocijo poklicev v turizmu in gostinstvu, s katero jim bodo poskušali vrniti ugled, mlade pa bomo nagovarjali na njihov način, zlasti prek družbenih omrežij, kot sta TikTok in Instagram.«