Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta vabi, da s svojo finančno donacijo pomagate pomoči potrebnim Ukrajincem. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR SI56 2900 0005 2601 308, BIC/SWIFT: BACXSI22. Če želite, da se sredstva namenijo za nakup mleka v prahu, navedite sklic: 00 001-2022, če pa želite, da je vaša donacija porabljena za nakup medicinskega materiala, pa je sklic: 00 002-2022.
Kako ste kaj? Kako ste vi in vaša zobna ordinacija preživeli epidemijo, ki je sicer še ni konec?
Je sploh med nami človek, ki epidemijo preživlja drugače kot čas, ko te ni bilo? Mislim, da je bila to za vse velika preizkušnja, ko smo se morali prilagoditi na drugačen način življenja, tako zasebno kot v službi. Še posebej v ordinaciji smo morali uvesti veliko sprememb, da smo zavarovali zdravje zaposlenih in pacientov. Vesel sem, da v tem času nismo imeli okužb v ekipi, ni mi tudi znano, da bi do prenosa okužbe prišlo med pacienti. Sem pa žalosten, ko pomislim na nekaj svojih pacientov, čudovitih ljudi, ki so zaradi covida-19 umrli. To človeka potre. Zame je bilo najhuje v začetku epidemije, ko smo morali ordinacijo popolnoma zapreti in dva meseca ostati doma, čeprav delamo v zobozdravstvu, kjer moramo biti že tako pozorni na možnost prenosa drugih okužb in smo temu veliko pozornosti namenjali že pred epidemijo. Sterilnost je pri naših postopkih ena od najpomembnejših osnov, saj brez nje na primer ne moremo uspešno endodontsko pozdraviti zoba. Ko pa smo lahko končno odprli ordinacije, so nam tako kot vsem ostalim dejavnostim velike težave predstavljala vedno nova pravila, kaj se sme in kaj ne. Ni bilo neke strategije, ampak so prihajali različni odloki in smo morali ves čas preverjati ter se posvetovati s kolegi, ali tisto, kar nalaga država, res pravilno razumemo. Ne predstavljam si, kako so temu lahko sledili šele vsi prebivalci države.
Delate v brežiški zobni ordinaciji Nikolić-Poglajen, širši javnosti pa ste bolj poznani kot eden vidnejših obrazov petkovih protestov. Proti čemu protestirate vi osebno?
Naj povem, da se mi zdi zaradi politične higiene dobro, da se na oblasti menjata leva in desna opcija. Desna koalicija v Nemčiji bi bila zame v Sloveniji povsem sprejemljiva. Tudi v drugih državah z visoko razvito demokracijo so uspešne desne vlade. Težava pa nastane, ko na oblast pridejo ekstremni desničarji, kar se je zgodilo pri nas. Ekstremisti delujejo samo v svojo korist. Ni važno, kdo in kaj, samo da je naš. Požvižgajo se na ustavo in zakone, požvižgajo se na delitev oblasti. Ni jim mar za skupine ljudi, ki so v manjšini. Ne iščejo rešitev v skupno dobro, ampak delujejo kot buldožer in rušijo vse pred sabo, samo da dosežejo svoj cilj. Proti temu protestiram. Dve koalicijski stranki, Desus in SMC, sta že doživeli svoj polom, verjamem, da enako čaka še preostali dve. Že ob prevzemu oblasti sem začel protestirati, ker sem na podlagi prejšnjih izkušenj vedel, kaj nas čaka. Ves čas sem govoril, da SDS tokrat ne bo imela usmiljenja. Ravno to se je zgodilo. Na srečo imamo v Sloveniji močno razvita civilna gibanja, ki opozarjajo na neustavnosti in kršitve, ki se dogajajo. Vsa čast petkovim protestnikom in civilnim gibanjem, da kljub vsem grožnjam, kljub težkim situacijam in epidemiji navkljub vztrajajo že toliko časa. Vidi se, da je v Sloveniji mogoče prisotno zavedanje o pomenu vpliva, ki ga ima politika na naša življenja.
Kaj vas pri trenutni vladi in njeni drži, potezah najbolj moti?
To, da v zunanji politiki iščejo sovražnike in ne prijateljev. Da begunce ločujejo glede na državo izvora, barvo kože ali vero. Pri njih človek ni enak človeku. Rešujejo sami sebe in svoje prijatelje, namesto da bi bila prva prioriteta reševanje podnebne krize. Ne delujejo v okviru ustavnih temeljev in rušijo ustavo, čemur smo priča zadnji dve leti. Ne podpirajo neodvisnih medijev, kot temelj demokratične družbe. Politično se vpletajo v nacionalno RTV in STA, policijo in druge institucije. Ne krepijo neodvisnih nadzornih institucij države, ampak jih poskušajo zaobiti, ukiniti ali nespoštovati njihove odločitve. Ne gradijo in ne spoštujejo svobode, ne zavedajo se – in načrtno ne spoštujejo – načela delitve oblasti, niti tega, da so na svojih mestih zaradi prebivalcev Slovenije. Ne zavedajo se, da smo mi plačniki in naročniki storitev upravljanja države, izvajalce pa se lahko tudi zamenja. Zaradi vsega omenjenega Slovenci moramo na aprilske državnozborske volitve, da zdajšnji oblasti rečemo »ne«, dovolj je bilo. Rad bi dodal, da kar zadeva epidemijo, si včasih mislim, da je, paradoksalno, še dobro, da ni trenutna oblast v opoziciji, kot so desničarski ekstremisti v nekaterih ostalih državah, kot so Nemčija, Italija in Kanada. Tam namreč protestirajo večinoma ravno ti ekstremisti. SDS in priskledniki so bili v preteklosti proti cepljenju, kar smo lahko brali v njihovih medijih. Samo predstavljamo si lahko, kakšno bi bilo njihovo delovanje, če ne bi bili na oblasti. So hinavci, ki ne sledijo svojim vrednotam, ampak želijo vsako stvar obrniti v svojo korist. Enako se zdaj dogaja z ukrajinskim predsednikom. Pred tremi leti so ga označevali za politično neizkušenega klovna, dvornega norca in tujega plačanca, zdaj pa se mu hodijo klanjat na vojno območje. Hinavščina brez primere. Ali res mislijo, da imamo ljudje tako kratek spomin? Govorijo o zeleni preobrazbi, še pred dvema letoma pa so nas označevali za ekoteroriste! Govorijo o zeleni preobrazbi, pa so zdaj v odzivu na višanje cen energentov vzeli sredstva iz podnebnega sklada!
Kakšna je (bila) cena vašega kritiziranja oblasti, ki ste ga pogosto izražali tudi na družbenih omrežjih in v drugih medijih? Ste morda zaradi tega doživljali kakšne pritiske?
Čeprav sem si z leti »ustvaril« precej trdo kožo, me seveda še vedno zaboli, ko preberem žaljive komentarje na osebni ravni. A se že takoj naslednji trenutek spomnim, da so to komentarji »trolov«, ki me niti malo ne poznajo in so na medmrežju z namenom, da žalijo. Včasih je prav smešno, kaj vse si izmislijo. Je pa večina teh komentarjev vezana na mojo službo. Ljudje, ki pišejo takšne komentarje, nikoli niso bili pri meni v ordinaciji, saj je iz komentarja takoj razvidno, da nimajo pojma, kakšen je pravni status ordinacije. To pišejo samo z namenom, da bi me očrnili. V bistvu se mi smilijo.
Spomnim se Žana Mahniča, državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade, ki »se je obesil« na posnetek protesta s Trga Republike, na kateremu je vaš obraz. Mahnič je zapisal: »Zobozdravnik se vsak petek udeležuje bizarnih protivladnih protestov. Idealen prenašalec virusa #covid-19. Kdor je pameten, se bo v velikem loku izognil njegovi ambulanti.« Kako se je razpletla ta zadeva?
Poleg bolj ali manj anonimnih komentatorjev na družbenih omrežjih so se pojavili tudi komentarji visokih predstavnikov oblasti, kar je popolnoma nesprejemljivo. Ne samo meni, poslovno so želeli škodovati tudi ostalim, ki s(m)o opozarjali na njihovo fašistoidno delovanje. Spustili so se na osebno raven in s pozicije moči kazali s prstom oziroma, bolje rečeno, tviti na nas. Kot sem že rekel, pri nas v ordinaciji nismo zaznali potrjenega primera okužbe. Medtem pa je marsikdo, ki pripada tej politični opciji in je na nas kazal s prstom kot na »prenašalce virusa«, pozneje zbolel. Njihov namen se ni uresničil, ampak je bil odziv prej obraten. Veliko pacientov je namreč v mojo ordinacijo prišlo na novo in so mi povedali, da so dobili odlično reklamo, neposredno od Mahniča, državnega sekretarja za nacionalno varnost. Ali pa so dejali, da prihajajo k meni v podporo, kot odziv na protest proti predsedniku vlade. In nisem bil edini, ki se mu je to zgodilo. Tudi nekateri drugi, na katere se je vladajoča elita spravila osebno, mi govorijo, da so jim v bistvu naredili zelo dobro reklamo. Drugače pa sem bil pripravljen iti v tožbo zaradi blatenja dobrega imena in škodovanja poslovanju, če bi se napadi nadaljevali, vendar so očitno tudi sami hitro opazili, da so odzivi ravno obratni in nam delajo dobro reklamo. Hvala, Žan!
Kaj pričakujete od naslednje vlade?
Pričakujem, da bo njena absolutna prioriteta odziv na podnebno krizo, ki ni tam nekje v prihodnosti, ampak se dogaja tukaj in zdaj. Če tako ne bo začel delovati ves svet, vključno z majhno Slovenijo, je vse ostalo brezpredmetno, saj nam grozi propad planeta, kot ga poznamo, na kar opozarjamo že leta. Naslednja vlada mora preučiti popolnoma vsak vidik delovanja, da se prilagodimo, preidemo v zeleno družbo in se izognemo katastrofi, ki nam preti. Ne govorim samo o pomembnih velikih strukturnih spremembah, kot je razogličenje družbe, kar je zelo širok pojem. Predstavniki oblasti morajo s svojim zgledom pokazati, da se način življenja lahko spremeni. To pomeni tudi, da se v parlamentu ne pojavljajo več plastenke z vodo; da se v državnozborski kantini preide na rastlinsko prehrano; da so pogostitve ob različnih dogodkih na rastlinski osnovi; da namesto nepotrebnih potovanj z letalom preidejo na sestanke prek videopovezav, kolikor je to mogoče – ne le zaradi epidemije, ampak zaradi varovanja okolja. Vsak njihov korak mora biti torej usmerjen tudi k ohranjanju planeta. Njihove piar službe morajo o tem ozaveščati prebivalce, saj z zgledom vplivajo tudi na naše ravnanje in nam kažejo pot, kako se lahko vsak posameznik postavi po robu neizogibni nevarnosti pred nami. Na vas, medijih, pa je, da boste ta sporočila prenašali do širše javnosti. Seveda poleg te, najpomembnejše teme tudi vrnitev v normalno stanje, v spremembo vsega, kar je zdajšnja oblast razkrojila in sem omenil že v odgovoru na vprašanje, kaj me najbolj moti pri trenutni vladi.
Kakšen je v vaših očeh dober predstavnik ljudstva? Kaj mora posedovati, zasledovati?
Predstavnik ljudstva mora ljudi znati pomiriti. Seveda to ne pomeni, da prikrije realnost stanja, kakršno se pojavi. Mora pa znati ljudi pomiriti z nastopom in ukrepi, ki jih sprejema(jo). Ne sme delati še dodatnega razkola med državljani, saj se to nikoli ne konča dobro. Mora znati stopiti pred prebivalce in s svojo ekipo, ki stoji za njim, jasno predstaviti ukrepe, povedati, zakaj se nekaj sprejema, kakšen učinek bo to imelo na naša življenja in kakšni bodo pričakovani rezultati. Pri predstavniku ljudstva je predvsem pomembno, da izbere dobro ekipo strokovnjakov, kajti oni so tisti, ki predlagajo ukrepe. Strokovnjaki naj bodo izbrani zaradi svoje strokovnosti in ne politične pripadnosti. Seveda je pomembno strokovnjake tudi poslušati, predvsem pa slišati. Ni treba, da se predstavnik ljudstva spozna na prav vse, tega se od njega niti ne pričakuje, mora pa zaupati strokovnjakom in jih upoštevati. Takšen predstavnik ljudstva si bo upal priti med svoje ljudstvo, ne bo se skrival za skupino varnostnikov in ne bo zastražen z »robokopi«, če mu bodo ljudje mirno brali ustavo.
Rada bi izpostavila še vaše humanitarno udejstvovanje. Ste član ustanove Državljani sveta, ki pomaga ljudem, živalim in celotnemu planetu. Če prav razumem, je zadnje čase društvo osredotočeno predvsem na pomoč beguncem. Na kakšen način jim pomagate?
V bistvu so Državljani sveta nastali prav zaradi pomoči beguncem, kar pa ni edino področje, s katerim se ukvarjamo. Že v času prvega begunskega vala smo se ukvarjali z begunci, tako kot zdaj, čeprav so drugačne barve kože in vere ter prihajajo iz drugih držav. Mi »ne sortiramo« ljudi po tem. Nismo diskriminatorni. Vesel sem, da tudi tokrat odlično sodelujemo tri organizacije, kot smo že pred leti. Skupaj z Adro Slovenija in Slovensko karitas smo se odzvali na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije. Na bančnem računu zbiramo denar za nakup sanitetnega materiala in mleka za dojenčke. Zbrali smo že več kot 30.000 evrov, s katerimi smo že kupili mleko, ki je po mojih informacijah že na poti v Ukrajino. Enako naj bi svoj cilj v tej državi v prihodnjih dneh dosegel sanitetni material. Poleg finančnih donacij zbiramo tudi materialne donacije, poleg že prej omenjenega sanitetnega materiala še medicinske pripomočke, ki jih darujejo kolegi zdravniki in zobozdravniki. V obeh primerih je odziv donatorjev velik. Prav tako organiziramo zdravniško in zobozdravniško pomoč tako v Sloveniji kot v državah, ki mejijo na Ukrajino. Še enkrat moram poudariti, da bo delo prostovoljno, torej ne bo plačano, prav tako bo opravljeno v času dopusta, torej slovensko zdravstvo ne bo trpelo zaradi tega. Je pa kar nekaj administrativnih ovir, ki jih moramo premostiti, da bodo zdravniki in zobozdravniki lahko opravljali prostovoljno delo, zato morda traja vse skupaj nekoliko dlje, kot bi si želeli.
Kako kot humanitarec, ki je begunstvo občutil od blizu, doživljate vojno v Ukrajini?
Vojna v današnjem času je zelo kompleksna stvar. Ne le Ukrajina in Rusija, tudi preostale države se bomo morale poglobiti same vase in pogledati, ali nismo tudi me v določenih pogledih krive, da je spet prišlo do nečesa tako hudega, kot je vojna. Seveda pa, kot že tolikokrat izrečeno, najbolj trpijo nedolžni ljudje. Težko je gledati porušena mesta in kolone beguncev, ki so izgubili in za sabo pustili vse, kar so v življenju ustvarili. Nerazumljivo mi je, zakaj ne moremo živeti v miru. Zakaj morajo nekateri izzivati in zakaj se morajo drugi odzvati s takšnim opustošenjem!
Sprva smo Slovenci na široko odprli vrata Ukrajincem, zdaj pa se je plošča že malo obrnila in je slišati, da »nas ne potrebujejo, imajo dobre avte in plače«, »najprej naj država poskrbi za svoje, potem za tujce, potrebne pomoči« in tako dalje. Kako doživljate taka stališča?
To so primitivna stališča, v katerih ni kančka sočutnosti. Današnji begunci so drugačni od tistih, ki so prihajali iz Bosne. Takrat ljudje pač niso imeli mobitelov. Danes jih imajo tudi tisti, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda ali Ukrajine, ki imajo seveda tudi avtomobile. Naj torej, preden že tako pustijo vse za sabo, v smeti vržejo še mobitele ali vozila pustijo ob cesti in v drugo državo pridejo bosonogi, da bodo sprejemljivi za nas? Naj poudarim še, da bomo morda nekoč mi tisti, ki nam bodo drugi očitali mobitele, drage avtomobile in dobre plače ter nam zaradi tega odrekali pomoč, ki jo bomo nujno potrebovali. Na svetu je dovolj dobrin, da lahko vsi normalno živimo, ampak nekateri pač gledajo egoistično samo nase. Da ne govorim o nepravično razdeljenih dobrinah, ko ima le peščica vsega preveč, ostali pa ne zmorejo preživeti. Čas bi bil za korenite globalne spremembe tudi na tem področju.
Zanimivo je, da smo sposobni svoje vrednote udejanjati z omejitvami. Naši dobrosrčnost in odprtost sprejemati ter pomagati ubežnikom pred vojno se končata, ko so ti drugačne rase, verske pripadnosti ... Za ene imamo bodečo žico, za druge pa ...
To še dodatno podžigajo svetohlinski desničarji. Na bruhanje mi gre, ko zdaj poslušam, koliko dobrote je v nekaterih, ki so imeli pred leti toliko za povedati čez begunce. Vse kamere so usmerjene v ukrajinsko-poljsko mejo. Mene pa zanima, ali bo kakšna pokazala tudi poljsko-belorusko mejo? So tam še vedno izredne razmere? Tam še vedno stradajo begunci, tudi otroci, v gozdu, na nikogaršnji zemlji? Bodo kamere postavili v Postojni, kjer so prosilci za azil še vedno podvrženi nehumanemu ravnanju? Smo na deklico, ki se je utopila v Dragonji, že pozabili? Smo kar naenkrat pozabili na vojne drugod?! Na tisoče otrok bo zaradi stradanja umrlo v Jemnu, talibani so še vedno v Afganistanu, v Siriji se znova krepijo spopadi, Palestinci še vedno izgubljajo svoje ozemlje, na meji z Mehiko so še vedno ljudje, ki želijo priti v Združene države Amerike. Dvoličnost očitno res nima več nobenih meja. Seveda s tem, ko izpostavljam, da moramo svoj pogled uperiti še drugam, ne mislim, da Ukrajincem ne smemo pomagati. Nasprotno. Menim, da moramo pomagati vsem, za katere se izkaže, da potrebujejo pomoč. Kmalu bomo lahko videli, česa smo sposobni in koliko ljudi lahko sprejmemo, saj bodo začeli prihajati podnebni begunci. Zdaj k nam prihajajo samo ženske in otroci iz Ukrajine. Seveda, saj tamkajšnji moški ne smejo zapustiti države, kar je dejstvo, ki se ga še najraje zamolči. Prepričan sem, da če bo vojna trajala leta, kot je v Siriji in Afganistanu, bodo začeli prihajati tudi moški, vendar ne prek mejnih prehodov, ampak se bodo morali zateči k ilegalnim prehodom. Ko so iz Azije in Afrike v Evropo bežali moški, so doživljali zahtevno, dolgo, izjemno nevarno pot. Na njej so se dogajale ugrabitve, mučenja, posilstva, trgovina z ljudmi. Tem grozotam so torej podvrženi tudi moški, kaj šele ženske in otroci. Zamolčano je bilo tudi, da je bila polovica žensk in otrok. Govorili so, naj poiščejo zatočišče v prvi varni državi – zdaj pa to kar naenkrat ni pomembno za evropske države proti zahodu, vključno s Slovenijo.
