»To je bila naša najboljša odločitev,« pravi mama Sabina, ki je svojega sina v šolo vpisala leto pozneje. In to kljub temu, da so ji po testiranju za vstop v šolo svetovali, da bi šestletnik lahko zakorakal v prvi razred. Mama je poslala ugovor na odločbo, sestala se je komisija in na koncu ugodila njeni prošnji, da odložijo vpis, ker sin kljub zadovoljivim rezultatom na testiranju še ni dovolj čustveno zrel. V enem letu je otrok razvil veselje do risanja, pisanja in črk, še pravi mama.

Število odloženih vpisov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Odlog začetka šolanja za eno leto lahko predlagajo bodisi starši bodisi zdravstvene službe na podlagi odločbe o usmeritvi, če ugotovijo, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo, pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in dodajajo, da je ob tem obvezno ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo. O tem, da se jim zdi povečevanje odlaganja vpisa težava, in rešitvah ne rečejo nič.

Preveč zaščitniški starši

»V zadnjih letih se odložena šolanja zelo povečujejo in treba je prevetriti vzgojno-izobraževalni sistem, predvsem pa prehod iz vrtca v šolo,« meni ravnateljica Vrtca Škofja Loka in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj. Nekateri otroci imajo težave v razvoju in strokovnjaki priporočajo, da je zanje odloženi vpis boljša izbira. »V vrtcih pogosto ugotavljamo, da starši ne želijo vpisati otroka v šolo zaradi različnih obveznosti, ki jih pričakujejo. Pogosto navajajo, da se jim zdi otrok premalo samostojen, da ima premalo znanja in imajo občutek, da bo tudi od njih potrebne mnogo več energije in prisotnosti, zato se odločijo, da bo otrok še eno leto raje v vrtcu. Pričakujejo, da bo otrok v tem letu toliko pridobil, da bo bolj samostojen in odgovoren ter se bo hkrati razbremenilo njihovo delo,« izpostavi razlog za vse pogostejši odlog za vpis sogovornica. Več odloženih vpisov opažajo tudi zaradi zakonske spremembe, ki družinam z dvema otrokoma v vrtcu omogoča, da ga drugi otrok obiskuje brezplačno. Vse večje je število otrok s posebnimi potrebami z odločbami o usmeritvi in otrok priseljencev, ki imajo težave z jezikom, tudi ti odlagajo vpis v šolo.

Starši najpogosteje odlašajo z vpisom otrok v prvi razred zaradi neosvojenih veščin, ki pa se jih da pridobiti, opozori sogovornica. »To je skrb zase, da se otrok obuje, da se samostojno uredi na stranišču, da je samostojen pri prehranjevanju, da zna odgovorno poskrbeti za svoje stvari. To je del rutine, življenja. V procesu odraščanja predšolskega otroka starši ravnajo preveč zaščitniško. Samostojnosti se da priučiti, pridobiti. Hkrati imajo otroci veliko znanja, zelo obvladujejo računalniške tehnologije, po drugi strani pa so govorno, jezikovno šibkejši. To je posledica tega, da imajo ves čas podporo, od njih pa se ne zahteva toliko, kolikor je njihovi starosti ustrezno. Večina otrok je dovolj dobro pripravljenih za šolo, za šolski sistem.«

Kurikula za starejše otroke v vrtcu ni

Če se bodo v prvih razredih znali bolj prilagoditi šestletnikom, da bodo delali po kotičkih, da bodo več uporabljali naravne učilnice, učenje v naravnem okolju in da bodo izhajali iz razvojnih potreb otrok, naredili več premorov z gibanjem in se bolj medpodročno povezovali, v šoli ne bi smelo biti težav, meni Janja Bogataj in dodaja, da bi bilo treba sistem dela v vrtcu prenesti v šolo. A tako je ob uvedbi devetletke že bilo. »Ob uvedbi devetletke je bila v prvem razredu prisotna vzgojiteljica. Njen status je bil točno določen, jasen, imela je vrednote predšolske vzgoje. Po določenem obdobju je vzgojiteljica v šoli postala učiteljica ne glede na to, kakšen naziv ima,« opozori Janja Bogataj in doda, da so se vzgojiteljice »pošolale«. Ko so se upokojevale ali pa zamenjale delovno mesto, so šole vzgojiteljice zamenjale z učiteljem, tako da sta v razredu pogosto po dva učitelja. »V prvih razredih niso ohranili vrednot vzgojiteljic v vrtcu. V Skupnosti vrtcev Slovenije smo že predlagali, da bi bilo smiselno, da bi vzgojiteljice krožile med šolo in vrtcem, da ne bi zapadle v šolski sistem, ampak da bi ves čas vzdrževale kontinuiteto in podporo šestletnikom v šolah.«

In težave, ki zaradi odloženih vpisov nastajajo v vrtcih? »Vrtci nimamo pripravljenega kurikula za otroke od šest do sedem let, načrtovan je za otroke do šestega leta in večinoma v vrtcih potem oblikujemo oddelke 'odloženih' otrok, za katere poskušamo pripraviti program, ki je zanimiv, dovolj pester, da jim ponudi tiste stvari, za katere je bilo ocenjeno, da jih še potrebujejo,« razlaga Janja Bogataj.

Spodbujanje samostojnosti otrok

Za nekatere otroke je z razvojnega vidika dobro, da še ostanejo leto dni v vrtcu, kjer ni vsakodnevnih preverjanj, kjer je več učenja skozi igro. »Nekateri otroci razvojno ne zmorejo sedeti eno uro in taki utegnejo imeti težave. Mi jih navajamo, da se ta doba povečuje. Otrokom s posebnimi potrebami eno leto podaljška v vrtcu veliko pomeni, žal je teh otrok vse več,« pravi ravnateljica Vrtca Galjevica v Ljubljani Barbara Novinec. V zadnjih letih si sicer zelo prizadevajo, da bi zmanjšali število odloženih vpisov zaradi drugih razlogov.

Z 12,6 odstotka odlogov jim je odstotek uspelo zmanjšati na 9,5. Ključni pri tem sta dobra komunikacija in stopnja zaupanja med vrtcem in starši, še posebej dobro sodelovanje in pretočnost informacij v zadnjem letu, meni sogovornica. »V zadnjem letu organiziramo več srečanj kot običajno, imamo posebno srečanje staršev z ravnateljico in učiteljico prvega razreda, kjer podamo smernice, kako poteka postopek vpisa,« izpostavi sogovornica. K zmanjševanju odstotka odloženih vpisov pomaga tudi to, da morajo tisti otroci, ki še ne gredo v prvi razred, dodatno leto zaradi prostorske stiske v matični stavbi preživeti v drugi zgradbi. »Pogosto se starši lažje odločijo za to, da bodo otroka všolali, ker razmišljajo, da bo do spremembe tako ali tako prišlo.« Pogosto so se za odlog vpisa odločali starši otrok, rojenih konec novembra in decembra, zato te otroke še posebej spodbujajo k samostojnosti že od jasli naprej. »Spodbujanje samostojnosti otrok je izredno pomembno v današnjem času. Zaradi hitrega življenja starši otrokom ne dajejo dovolj možnosti, da bi bili samostojni.«

Barbara Novinec priznava, da je eden izmed razlogov za odložene vpise tudi to, da devetletka ni več to, kar je bila. Učni načrt se je spremenil do te mere, »da imajo otroci zelo šolsko obliko prvega leta, in verjetno je to starše malo prestrašilo. A hkrati v tujini v mnogih sistemih otroci v starosti petih let že mnogo več znajo kot pri nas. Otroci vse zmorejo, bolj smo starši zaščitniški in jim želimo podariti virtualno leto otroštva.« Veliko je odvisno tudi od učitelja v prvem razredu, kako subtilen bo, poudarja sogovornica.

Ne premaknejo se niti za ped

gregor pečan
STA
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan pravi, da na šolah zaradi odloženih vpisov praviloma nimajo težav.

Ravnateljica Novinčeva dvomi, da jim bo uspelo odložene vpise še bolj zmanjšati, saj je vse več otrok s posebnimi potrebami, pri katerih je opravičljivost odloga šolanja večja, povečuje se tudi delež otrok tujcev, ki z vpisom v šolo odlašajo zaradi slabšega znanja jezika. Slednje bi omilili, če bi tudi v predšolskem okolju imeli na voljo dodatno pomoč za jezikovno inkluzijo otrok z drugih govornih območij. Pa sistemske rešitve? »Že zdaj obstaja komisija, ki presoja o ustreznosti odloga. V praksi pa ima starš vedno možnost zadevo narediti na način, da odlog uveljavlja,« vidi srž problema Barbara Novinec.

»Če bi vprašali vse odgovorne, od zavoda za šolstvo do ministrstva, bi povedali, da se o problematiki razpravlja že vrsto let. Tudi ravnatelji smo bili na različnih posvetih, ves čas seznanjeni in vključeni v razprave, delavnice. A od tega ni koraka naprej. Niti za ped,« pojasnjuje Janja Bogataj in dodaja, da bodo spremembe potrebne, a manj na področju predšolske vzgoje kot naprej po vertikali.

Nezaupanje v stroko

Na šolah zaradi odloženih vpisov praviloma nimajo težav, pravi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. »Če učenca ne vpišejo letos, ga bodo naslednje leto,« poudari. Zaplete se lahko le pri oblikovanju oddelkov, kar je odvisno od velikosti generacije. Pojavljajo se lahko tudi »pedagoške težave«, če odločitev ni bila sprejeta ustrezno, nadaljuje ravnatelj. Na šolah sicer opažajo, da »dandanašnji večina odlogov ni upravičenih«.

»Ne vem, iz kakšnega razloga starši menijo, da je otroštvo bolj pravo, če otrok še eno leto obiskuje vrtec in gre v šolo z leto mlajšimi otroki. Prvi razred je bil mišljen kot prehodni razred, je pa res, da so se od takrat povečale zahteve v celotnem osnovnošolskem izobraževanju in se je v prvem razredu nakopičilo marsikaj, kar se je včasih lahko obravnavalo v kakšnem razredu višje. Mislim, da se pri nas vidi nezaupanje v stroko, kajti v večini držav razvitega sveta se začne osnovnošolsko izobraževanje v starosti šestih let.«