Koliko ga je steklo po goltancih?

Pri Hojsu in Toninu z njim tudi kuhajo, a pri alkoholu so rekorderji na zunanjem ministrstvu

R.T.
21. 1. 2022, 05.54
Posodobljeno: 21. 1. 2022, 08.38
Deli članek:

Glede na mednarodno pestro leto 2021 so med slovenskimi ministrstvi glede nabavljenih količin alkohola nepresenetljivo rekorderji na ministrstvu za zunanje zadeve, medtem ko je na nekaterih drugih ministrstvih precej bolj presenetljivo vladala popolna abstinenca.

Bobo
Na notranjem ministrstvu je največ alkohola šlo za poslovna darila, nekaj pa tudi v lonec.

Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije je spremljalo veliko število bolj ali manj pomembnih dogodkov in srečanj, na katerih je bilo treba za goste poskrbeti tudi z vidika jedače in pijače. Polni želodci so morali za mizami sedeti tudi ob vrsti drugih prireditev in protokolarnih dogodkov v lanskem letu, v Sloveniji smo vendarle obeležili tudi 30-letnico samostojnosti, nekaj alkohola pa se je znašlo tudi med poslovnimi darili. Da v lanskem letu za te in one namene niso naročili niti kapljice alkohola, so nam denimo skopo odgovorili na ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, medtem ko so se na petih ministrstvih, ki jih na tem mestu ne bomo omenjali, raje zavili v molk.

Na Hojsovem ministrstvu tudi kuhajo

Precej bolj radodarni s podatki so bili na ministrstvu za obrambo, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za kulturo. Pohvaliti gre zlasti kulturno ministrstvo Vaska Simonitija in zunanje ministrstvo Anžeta Logarja, kjer so nabor podatkov edini opremili tudi s stroški, čeravno Simonitijevo ministrstvo zaradi skromnih količin niti ni imelo težaškega dela. V celotnem letu 2021 so namreč nabavili vsega štiri steklenice penine, za katere so skupaj izkašljali 31,90 evra, ter 11 steklenic belega in 11 steklenic rdečega vina v skupni vrednosti 464,33 evra. Za alkohol, ki je po njihovih pojasnilih pristal na mizah udeležencev na dvodnevni konferenci o avdiovizualni problematiki, organizirani v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU, so tako skupaj odšteli 496,23 evra.

Z vidika količine so bili nekoliko uborni tudi na notranjem ministrstvu Aleša Hojsa, kjer pa so ob navedbi, da so bile penine in buteljčna vina namenjene poslovnim darilom v času predsedovanja, kot zanimivost dodali, da se nabavljeno »pivo in vino uporabljata za kuhanje kot dodatek različnim jedem po recepturah.« Za darila je tako šlo šest steklenic chardonnayja, steklenica Muškatne penine, šest steklenic renskega rizlinga, 24 steklenic Srebrne radgonske penine, steklenica Zlate penine in dve steklenici terana. V različne jedi so na drugi strani po recepturah vmešali 36 litrov Janževca, 36 litrov refoška in 144 pollitrskih pločevink piva. So zalivali golaž?

Stavijo na vino, pivo in breskov liker

Da je alkohol prisoten tudi v njihovi kuhinji, so razkrili še na ministrstvu za obrambo, kjer so v lanskem letu skupaj nabavili 1611 enot alkoholnih pijač v različnih količinah. Za recepture »v kuhinji pri pripravi obrokov in sladic« je šel le manjši del, 112 enot belega in rdečega vina, piva ter breskovega likerja. Nekaj več, 428 enot izključno slovenskih proizvajalcev, je šlo za »protokolarna in promocijska darila ter druge protokolarne namene« v okviru 30-letnice samostojnosti in predsedovanja Svetu EU. Kar 831 enot »vina, žganih pijač in piva« so nabavili za potrebe najvišjih predstavnikov Slovenske vojske v mednarodni sestavi v tujini, in sicer za izvedbo raznih protokolarnih dogodkov v okviru predsedovanja, 30. obletnice ter dneva samostojnosti in enotnosti. Svoj lonček so pristavili tudi v Upravi za zaščito in reševanje, kjer so za potrebe dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja naročili 240 sicer 0,375-mililitrskih steklenic vina.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so poudarili, da alkoholne pijače nabavljajo »izključno za potrebe promocijskih aktivnosti,« so kapljico potrebovali za namene predsedovanja Svetu EU in projekta Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021. Gre seveda za poslovna darila in potrebe gostov na različnih pogostitvah. Skupaj so nabavili 132 steklenic slovenskega vina, pet steklenic penine, 100 steklenic viljamovke.

Pa pričakovani težkokategorniki na zunanjem ministrstvu?

Za alkoholne pijače, slovensko žlahtno kapljico, so lani porabili kar 108.993,52 evra. Kot so pojasnili, gre za naročila vina za celotno mrežo 57 diplomatskih predstavništev in konzulatov po svetu, za potrebe stalnega predstavništva pri Evropski uniji v Bruslju, promocijskih aktivnosti gospodarstva na tujih trgih, meddržavnega sodelovanja in dogodke v okviru predsedovanja Svetu EU. Ker bi bila podrobnejša razčlemba kolosalno delo, dodajmo, da je največ vina, in sicer v skupni vrednosti kar 56.708,30 evra, romalo v roke diplomatskih predstavništev in konzulatov. Z 31.980,12 evra sledijo vsebinski dogodki v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU, 13.573,92 evra pa je stal alkohol, namenjen stalnemu predstavništvu v Bruslju. Preostanek je šel na rovaš meddržavnega sodelovanja in promocijskih aktivnosti.