Motiviranost zaposlenih je nizka

Namesto dviga plač bi jih davčno razbremenili ali delovno silo kar uvažali

Luka Tetičkovič
12. 12. 2021, 15.00
Posodobljeno: 12. 12. 2021, 15.11
Deli članek:

Stopnja anketne brezposelnosti je s 4,3 odstotka znova dosegla predkrizno raven, kot smo jo poznali pred epidemijo in celo pred gospodarsko krizo leta 2008.

Č.G.
Sezonski delavci v kmetijstvu.

V novembrskem posvetu je predsednik GZS Tibor Šimonka opozoril, da gospodarstvu manjka delovne sile, saj da rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo. Gospodarstvo se v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih spopada z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008, ugotavljajo tudi na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Ob stopnji nizke brezposelnosti na Umarju beležijo visoko stopnjo prostih delovnih mest, ki se je približala predkoronskim odstotkom. Kazalniki nadalje kažejo, da narašča število podjetij, ki jim pomanjkanje kadra povzroča omejitve proizvodnje. »Delež je bil visok že leta 2019, v zadnjih četrtletjih pa se je znova povzpel na visoko, ponekod tudi rekordno raven,« ugotavlja Umar.

Katere panoge trpijo pomanjkanje kadra

Kar polovica podjetij se je v zadnjih šestih mesecih srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, najpogosteje velika podjetja, ugotavljajo na Umarju. Pomanjkanje kadra je prizadelo skoraj polovico podjetij v gradbeni dejavnosti, sledi predelovalna industrija, kjer usposobljeni kadri manjkajo 30 odstotkom podjetij, splošno gledano za tekočimi trakovi imajo pomanjkanje zaposlenih v 15 odstotkih podjetij. V storitvenem sektorju se s pomanjkanjem prav tako sooča 15 odstotkov podjetij.

Umar
Stopnja prostih delovnih mest in njeno dolgoletno povprečje.

Delež podjetij v dejavnosti, ki jim pomanjkanje delovne sile predstavlja omejitev proizvodnje

Še natančnejše podatke vodi Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ), ki ugotavlja, da ima izrazite težave z pomanjkanjem kadra kar sedem gospodarskih panog. Točne podatke si lahko ogledate v priloženi tabeli. Največje povpraševanje je po poklicih na področju zdravstvene nege, zidarjev, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev, vojakov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, prodajalcev, kuharjev, elektroinštalaterjev in strugarjev.

Kot smo že pisali, pa se najpogosteje za prekvalifikacijo odločajo natakarji in medicinske sestre. »Brezposelne osebe z izobrazbo in delovnimi izkušnjami na področju gostinstva in zdravstvene nege se zaposlujejo tudi v drugih dejavnostih, predvsem trgovini in predelovalnih dejavnostih. Kot razlog navajajo neugoden delovni čas in nizko plačilo,« so nazorni na ZRSZ.

Najpogostejši odgovor delodajalcev so nadure

Podjetja uganko premalo kadra najpogosteje rešujejo z nadurami (v 47,1 odstotka primerov), kot drug najpogostejši odgovor navajajo preusposabljanje že zaposlenih (23,6 odstotka primerov), sledita zavračanje naročil (20,6 odstotka primerov) in zmanjševanje proizvodnje ali storitev (13,6 odstotka primerov). Umar pričakuje, da se bodo pritiski zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnjih letih še krepili in postali večji omejitveni dejavnik za rast dodane vrednosti.

Motiviranost zaposlenih je nizka

Tudi na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) ugotavljajo podobno kot na GZS. »Podjetja, ki iščejo delavce, med brezposelnimi ne najdejo ustreznega kadra oziroma se pogosto izkaže, da napoteni brezposelni nimajo resnega namena delati.«

Podjetja iščejo motiviran, usposobljen in kakovosten kader, pravijo na OZS. Ko ga ne dobijo, »delodajalci enostavno nimajo druge možnosti, kot da delovno silo uvozijo. Pri tem pa spet naletijo na številne administrativne probleme, saj so postopki za 'uvoz' delavca zelo dolgotrajni.«

FDV
Miroljub Ignjatović, katedra za razvoj in menedžement organizacij in človeških virov.

Delodajalci nočejo zvišati plač, zato bi delavce uvažali

Za drug pogled smo prosili Miroljuba Ignjatovića, profesorja sociologije na Fakulteti za družbene vede UL. »Manjše število brezposelnih pomeni tudi večjo moč brezposelnih v pogajanju, saj je med njimi manjša konkurenca, po drugi strani pa lahko izbirajo med večjim številom prostih delovnih mest (in lahko izberejo tisto, ki v določeni panogi ponuja višjo plačo oziroma boljše delovne pogoje),« pravi Ignjatović, ki uči na katedri za razvoj in menedžement organizacij in človeških virov.

»To je seveda neugodno za delodajalce, saj morajo ponuditi boljše pogoje in višjo plačo. Uvoz delovne sile je druga opcija zanje v primeru, ko ne želijo višati plač oziroma ko želijo ohraniti dosedanje delovne pogoje,« pravi.

Rešitev je v razbremenitvi plač

OZS smo zato vprašali, ali ne bi bilo vredno zaposlenih pritegniti z dvigom plač nad zakonsko določeno minimalno plačo, a na OZS raje razmišljajo o tem, da je treba plače davčno razbremeniti. Prejemki zaposlenega naj se torej zvišajo na račun države, in ne na račun delodajalca. »V Sloveniji so namreč prispevki na plače še vedno občutno previsoki. Če bi se znižali, bi se to zagotovo odrazilo v višjih plačah oziroma v višjem znesku, ki ga delavec dobi na račun,« pravijo.