Črni petek, praznik potrošništva nič kaj prazničnega imena, si je izboril mesto tudi pod slovenskim nebom. Umotvor pregovornih oralcev ledine z druge strani Luže se pri nas letno ponavlja približno desetletje; a če je nekoč to bil dan globokih rezov v cene prodajnih artiklov, da se je marsikdo zatekel k bolj prvobitnim vzgibom človeške nravi, so te dni popusti nemalokrat precej bolj blagi. Še več: nikakor ni nujno, da bo ravno črni petek postregel z najboljšimi cenami. Iz praznika potrošnikov se je tako skozi čas prelevil v praznik trgovcev, ki bo očitno precej daljšega diha.

S tem se strinja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. »Spodbuditi želijo prodajo pred decembrskimi prazniki in spomniti ljudi, naj čimprej kupijo izdelke, hkrati pa tudi mogoče pospešiti prodajo v tem času, ki je bolj kot ne mrtev,« je dejal in strnil, da »neka luknja, čeprav je že konec novembra«, le nastane.

Boštjan Okorn
Bobo
Boštjan Okorn

V Združenih državah Amerike so črni petki nekoč veljali za dneve izjemnih znižanj cen, nadaljuje sogovornik, in sicer so cene padle za od 50 do 70 odstotkov – zato so množice drle v trgovine in se pretepale za izdelke. Pri nas so popusti, tako Okorn, primerljivi s sezonskimi, torej nekje med 20 in 25, v najboljšem primeru do 40 odstotkov.

Ne čakaj na črni petek

Okorn upa, da črni petek v tem času, kolikor ga poznamo pri nas, ni spremenil navad slovenskih potrošnikov. Zaveda se, da črni petek, ki ga obeležujemo jutri, le malokoga pusti ravnodušnega, a ugotovitve kažejo, da so tovrstna znižanja, kot rečeno, primerljiva z drugimi. Z drugimi besedami: ni treba čakati na črni petek, do istih popustov lahko pridemo tudi prej ali pozneje. Okorn črni petek vidi bolj kot priložnost, da potrošnik, ki si neki izdelek ogleduje že dlje časa, preveri, če je ta res cenejši ali ne. »Povečini nato spoznajo, da v resnici prav veliko ne privarčujejo,« pove.

Črni petek se seli na splet, čeprav je tam do nedavnega kraljeval njegov odmev, tako imenovani cyber monday, znan tudi kot kibernetski oziroma spletni ponedeljek. Utelesil se je kot drugi delovni dan po črnem petku, ko so se popusti preselili na splet.

»Dejstvo pač je, da celotna trgovina deluje na način, da praktično ni dneva oziroma izdelka, ki ne bi bil znižan.« Okorn tu vidi premik od stanja izpred nekaj let, ko so vladali sezonski popusti in popusti za določene izdelke, ko se je končala sezona zanje in je bilo treba počistiti zaloge. Posebni dnevi zato, strne sogovornik, kar malo izgubljajo na pomenu.

Neprestani popusti so potrošnike naredili odvisne od njih in ravno z njimi jih mamijo trgovci. »Vseeno pa mislim, da bi morala ostati neka racionalnost, da dejansko kupujemo tisto, kar potrebujemo, in ne vsega počez, ker je znižano,« pove Okorn.

Drenjanja po trgovinah si kupci ne želijo, nadaljuje. Zato se črni petek »širi«, v nekaterih primerih na cel teden. Na ta način tudi z logističnega vidika za trgovca predstavlja manjši zalogaj, obenem pa ni mogoče zanikati, da ne gre tudi za marketinški prijem. Tudi covid-19 bo marsikoga prepričal v spletni nakup namesto obiska v fizični trgovini; Okorn zato upa, da so se dostavne službe od lani kaj naučile, saj so tak čas lansko leto že začele zamujati dostave oziroma so se polnila skladišča. Zmeda je trajala praktično do januarja.

Potreben je dober premislek

Katere so torej pozitivne plati črnega petka? Te Okorn vidi v primerih, ko imajo potrošniki tako ali tako namen kupiti nek izdelek in bi ga na ta dan dobili ceneje. A takih ljudi je malo, izdelkov tudi, pristavi. Ne pozabiti ne gre niti na frustracije, ki jih lahko doživi kupec, ki je nekaj kupil iz potrebe, nato pa na črni petek spoznal, da bi skozi lahko prišel ceneje. Okorn zato priporoča, da si ljudje že med letom zamislijo, kaj in kdaj potrebujejo, nato pa gredo v trgovino in poiščejo takrat najcenejšo možnost ter si s tem naredijo svoj črni petek. »Preveč obremenjevati se z akcijami nikakor ni dobro, ne v eno ne v drugo smer.«

Po Okornovi oceni gre sicer na črni petek najbolj v promet zabavna elektronika, manj pa telefoni, ki jih običajno kupujemo, ko jih potrebujemo.

Morda pa velja na črni petek počakati v primeru naročnin na programsko opremo, opozori sogovornik. Znižanja programske opreme so vsako leto občutna; »če ujamemo ta ritem«, lahko precej privarčujemo. A gre za zelo specifično situacijo, doda.

Dvomov torej ni, da je črni petek že hočeš nočeš stalnica med razprodajami v Sloveniji, vsaj pri večjih trgovcih, ki včasih »kar malce pretiravajo, saj vsak popust označijo za črni petek, hkrati pa opažamo, da to ni to«. V Zvezi potrošnikov Slovenije potrošnikom zato svetujejo, da se na razprodajo dobro pripravijo. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, si velja določiti proračun, da nas nakupi ne pahnejo v rdeče številke. Potrošnikom med drugim svetujejo, da dan pred črnim petkom preverijo spletne strani trgovcev, saj ugodne ponudbe ali kode za popust običajno začnejo veljati takoj po polnoči; da preverijo ponudbo pri drugih trgovcih; da o izdelku poiščejo čim več informacij; in da preverijo spletne cene trgovcev.

»Če izdelek ni takšen, kot se pričakovali, imate pri spletnem nakupu možnost, da izdelek v 14 dneh vrnete trgovcu, on pa vam mora vrniti kupnino,« so še zapisali in opozorili, da ima veliko spletnih trgovcev rok za vračilo še daljši, a da je treba preveriti, ali to velja tudi na črni petek.