Novice Svet24

Iz bioplinarne se že nekaj časa širi neznosen smrad. Krajani Dobrovnika zato sumijo, da novi lastniki vanjo vozijo komunalno blato oziroma mulj, iz katerega pridobivajo bioplin. To je po neuradnih informacijah v nasprotju z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem. 

»Ne nasprotujemo temu, da je bioplinarna v naši občini. Smo pa proti temu, da bi delovala brez papirjev ali v nasprotju z dovoljenji. To, kar se dogaja zdaj, je nesprejemljivo. Ne samo mulj, zaradi katerega se širijo vonjave, ampak tudi neznosen hrup. Prej so pripeljali že pripravljeno koruzo, zdaj pa jo meljejo kar pred bioplinarno. Hrup presega meje razumnega,« nam je zaupal župan Dobrovnika Marjan Kardinar.

Matozovi posli z bioplinarnami

necenzurirano.si/Bobo

Kot so že poročali na Necenzurirano.si, so Madžari bioplinarno, ki dolgo časa ni delovala, kupili sredi poletja. Zanjo so plačali dva milijona evrov. To je trikrat manj od cene, ki jo je DUTB pred dvema letoma plačala za odkup bioplinarne iz stečaja prejšnjega lastnika. Pri poslu se pojavljajo tudi sumi spora interesov in korupcije. V času posla je bil namreč predsednik upravnega odbora DUTB Franci Matoz. Le nekaj mesecev, preden so Madžari od DUTB kupili bioplinarno v Dobrovniku, jim je Matoz prodal svojo bioplinarno v Vučji vasi. Madžari so mu plačali štiri milijone evrov – še enkrat več, kot je zanjo plačal sam. 

Madžari so jo takoj po prihodu v Dobrovnik začeli sanirati in čistiti. Zamenjali so dotrajano in neustrezno opremo. Zdaj polnijo rezervoarje s koruzno silažo in drugo surovino, da bi lahko bioplinarno čim prej zagnali. Toda pri tem se pojavlja vprašanje, ali pri tem sledijo zakonodaji in drugim predpisom.

Madžarski lastniki: V Sloveniji nimamo političnih zvez

Na inšpektoratu za okolje in prostor so potrdili, da so prejeli »prijavo o vnosu blata s čistilnih naprav v bioplinsko napravo v Dobrovniku«. Po zadnjih informacijah inšpekcijskega postopka še niso uvedli. 

Z več vprašanji so se novinarji Necenzurirano.si obrnili tudi na podjetje Pannonia Bio Gas s sedežem v Križevcih pri Ljutomeru, ki upravlja z bioplinarno v Dobrovniku. Zanimalo jih je: 

1) Ali te informacije držijo? Kdaj ste začeli uporabljati blato?

2) Ali imate dovoljenje za uporabo blata? Če ne, na kakšni podlagi ga uporabljate?

3) Ali ste zaprosili za spremembo dovoljenja, po kateri bi lahko uporabljali blato?

4) Ali blato uporabljate tudi v bioplinarni v Vučji vasi?

Delovanje bioplinarne v Dobrovniku preiskujeta policija in inšpektorat. 

Konkretnih odgovorov niso prejeli. V daljšem pojasnilu je Eric Sievers, direktor investicij v krovni družbi skupine Pannonia Bio, med drugim zatrdil, da se vprašanja »berejo kot serija obtožb«, ki »temeljijo na surovih ugibanjih«. Zapisal je še, da v naši državi nimajo nobenih političnih povezav in da so vlagatelji na področju zelenih tehnologij, kjer Slovenija močno zaostaja za zavezami iz Pariškega sporazuma.

Blato iz čistilnih naprav je velik posel

V vsakem primeru sta prevzem in obdelava blata zadnja leta postala velik posel predvsem za tiste, ki vedo, kam z njim. Po tem, ko se je madžarska vlada Viktorja Orbana leta 2019 odločila zapreti svoje meje za uvoz komunalnega blata, se je namreč Slovenija znašla v velikih težavah. Ni imela dovolj lastnih zmogljivosti za njegovo obdelavo, zato ga je vsako leto 70 ton izvozila, večino na Madžarsko. Ker so se nenadoma meje zaprle, je prišlo do visokega naraščanja cen.

Bioplinarno že preiskovali inšpektorji in kriminalisti

Če so komunalno blato iz čistilnih naprav začeli uporabljati v bioplinarnah, to pomeni dober posel ne samo za prevzemnike oziroma prevoznike, ki so se »znebili« blata, ampak tudi za upravljavce bioplinarne, ki so našli dodatno gorivo za proizvodnjo bioplina.

Bioplinarno v Dobrovniku je sicer pred več kot desetimi leti zgradil pomurski podjetnik Branko Gjerkeš. Pri 6,5 milijona evrov vrednem projektu mu je pomagala skupina Keter, ki je zgradila več bioplinarn v državi, za njo pa so ostali dolgovi in stečaji podjetij. Gjerkeševa bioplinarna je bila med večjimi. Imela je megavat inštalirane moči in dovoljenje za delovanje na goveji gnoj ter koruzno in travno silažo.

Toda kmalu po odprtju je začela razburjati okoliške prebivalce. Leta 2011 je Gjerkeš zaprosil Agencijo RS za okolje (Arso), naj mu dovoli povečanje zmogljivosti bioplinarne in hkrati večji obseg predelave živalskih odpadkov. Takrat je prišlo tudi do napačne navedbe Arsa, da bo v bioplinarni predeloval živalska trupla. Napako so popravili, a zaupanje Dobrovničanov je bilo porušeno. Tudi zato, ker je okoljska inšpekcija na pobudo lokalne skupnosti opravila izredni pregled digestata oziroma pregnitega blata in ugotovila, da ne ustreza nobenemu kakovostnemu razredu. Podjetju so prepovedali zakopavanje oziroma odlaganje na tla, dokler ne bo ustrezal predpisom. Sprožen je bil tudi inšpekcijski postopek.