Občina sicer pri reševanju problematike ni nemočna. Hajdinčani imajo namreč veljaven odlok o javnem redu in miru, v katerem med drugim v šesti točki osmega člena piše, da je prepovedano »puščati nepokošeno travo tako, da kazi zunanjo podobo okolice, ob javnih površinah in objektih«.
»Že leta sosed, ki ima njivo tik ob naši hiši, trave ne kosi. Razmnožujejo se podgane, ki hodijo redno na naše dvorišče, polžev je na milijone. Čeprav živimo v centru občine, nihče ne stori ničesar, da bi bilo območje urejeno. Klical sem inšpekcijo, občino, lastnika zemljišča večkrat prosil, naj začne skrbeti za njivo, pa se ne zgodi nič,« je obupan Hajdinčan Janez Kozel.
Hiša družine Kozel na Spodnji Hajdini je lepo in vzorno urejena. Tik ob poslovno-stanovanjski stavbi je pravzaprav na idilični lokaciji. Veliko parcelo okrog hiše na eni strani za ograjo obdaja lepo in vzorno pokošena trava, na drugi pa popolno nasprotje. Težave jim povzroča dejstvo, da je sosednja njiva, na kateri bojda že štiri leta ne raste nič, popolnoma zanemarjena. Povsem jo je prerasel plevel. Koruzo in ostale poljščine je nadomestila trdoživa zapleveljena površina brez posevkov. Že na prvi pogled je jasno, da za kmetijsko zemljišče ne skrbi nihče. »Ob svoji parceli kakšen meter pokosim tudi na drugi strani, prek ograje, sicer enostavno vse raste čez ograjo. Večkrat sem lastnika njive prosil, naj ukrepa in kosi, pa se ne odziva,« pojasnjuje Kozel.
To naj ne bi bil osamljen primer. Kot pripoveduje tako on kot drugi sosedje, ima lastnik zapuščene njive na Spodnji Hajdini v lasti še več podobnih kmetijskih zemljišč, ki jih ne obdeluje in so v podobnem stanju kot ta v centru občine. »Potem ko sem videl, da se z lastnikom njive ne da dogovoriti, sem poskušal angažirati tudi vodstvo občine, svetnike, jih prosil za pomoč, a se ne zgodi nič. Na občini pravijo, da nimajo nikakršnih pristojnosti, mi pa moramo zraven tega živeti. Podgane se neprestano naseljujejo, to je zanje odlično okolje. Lastnik njive me je potem, ko sem poklical na občino, celo napadel, češ naj se ne brigam za njegovo zemljišče. Če bi ga vzdrževal, me ne bi nič motilo. Sprašujem se, kaj počne kmetijska inšpekcija. Zakaj ne gredo na teren pogledat in zadeve preverit. Pred leti je bil tu inšpektor, pa niso ukrepali. Če lastnik nima namena obdelovati površine, zakaj je ne da nekomu v najem? Trenutno je to popolnoma neizkoriščena površina,« še doda Kozel. Zaraščeno grmovje je visoko več kot meter. Trdožive trave in plevela ne bo lahko posekati. Ogromno je tudi trnja.
Je župan res tako nemočen, kot pravi?
Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je s težavo seznanjen, a kot pravi, občina na zasebno lastnino ne more posegati: »Seveda pa bi tudi mi bili veseli, če bi lastniki svoja zemljišča vzdrževali. Vsi skupaj živimo tu, to je naša slika. Prisiliti pa enostavno ne moreš nikogar.«
Kozel na ta argument ne pristaja. Prepričan je, da bi občina lahko odločneje ukrepala v takšnih primerih: »Seznanjen sem s primerom, ko je bila podobna situacija v eni izmed okoliških občin. Tam je vodstvo občine sklenilo, da bodo, če ne bo lastnik na poziv občine sam pokosil, naročili košnjo in mu poslali račun. Tudi v našem primeru bi hajdinska občina lahko podobno ukrepala, o tem sem prepričan. Vsi vedo, s kakšnim človekom imamo opraviti in da sam že zato, da nagaja, ne bo prišel pokosit. Sosedje pa moramo s tem živeti.«
Ni pa občina edina, od katere Kozel pričakuje ukrepanje. Prepričan je, da je dovolj razlogov, da zadevo pod drobnogled vzame tudi kmetijska inšpekcija. Njegova prizadevanja pa podpirajo tudi drugi sosedje, ki so se ob našem obisku na terenu jasno in glasno pridružili pozivu Kozla, da je dovolj čakanja. Po štirih letih je očitno, da se brez ukrepanja pristojnih, morda tudi sankcij, lastnik njive ne bo zganil.
Globe za nepokošeno travo od 500 do 5.000 evrov
Za nepokošeno travo lahko dobite izjemno visoko globo. To za kmetijska zemljišča velja za vso državo, mnoge občine pa so globo določile tudi za primere, ko ni pokošeno okrog hiše. Inšpektorat za kmetijstvo je leta 2019 opravil 1503 preglede, izdal 386 ureditvenih odločb in izrekel za 14.720 evrov kazni zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč. Podobne so tudi številke za leto 2020. Globa se izreče, če kmetijsko zemljišče ni bilo pokošeno vsaj enkrat na leto, za fizične osebe pa znaša od 500 do 5000 evrov. Če je parcel več, se lahko globa sešteva, ni pa odvisna od velikosti parcel. »Če neobdelano kmetijsko zemljišče v naravi predstavlja skupek več parcel, ki so med seboj povezane, potem se postopek združi v celoto in se načeloma izreče kazen za celotno površino, in ne na posamezno parcelo. Če ima posameznik (lastnik) več parcel, ki so lokacijsko oddaljene med seboj, in se postopki uvedejo ločeno za posamezno parcelo, se v teh primerih lahko izreče globa za posamezen primer oziroma za posamezno parcelo,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.
