Zavajanje glede evropske direktive

Država z družbami za ravnanje z odpadno embalažo ravna kot svinja z mehom

Roman Tomac
7. 11. 2021, 14.53
Posodobljeno: 7. 11. 2021, 15.06
Deli članek:

Vlada je minuli četrtek sprejela predlog novega zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ureja tudi razmere na področju odpadkov. Zakon je okoljsko ministrstvo pisalo mimo družb za ravnanje z odpadno embalažo, kar so posredno potrdili tudi na ministrstvu, kjer namesto šestih konkurenčnih družb, ki delujejo po principu krožnega gospodarstva, snujejo monopolista. Bo to Slopak, ki ga je okoljsko ministrstvo edinega izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo vabilo na usklajevanja novega zakona?

Nataša Juhnov
V direktivi nikjer izrecno ne piše, naj bo ravnanje z odpadno embalažo urejeno monopolno, kot si to zelo po svoje razlagajo na okoljskem ministrstvu.

Sašo Švigelj
Peter Svetina: »Ne gre za prvi primer, ko je ministrstvo v javno obravnavo posredovalo neobrazloženi predlog sistemskega predpisa, ter tudi dejstva, da je v zadnjem času zaznaven modus operandi ministrstva priprava pomanjkljivo obrazloženih ali celo neobrazloženih predlogov predpisov.«

»Glavni namen ZVO-2 je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki,« pojasnjujejo na vladi. »Z novim zakonom se rešuje problem kopičenja kupov odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij,« dodajajo z ministrstva za okolje in prostor (MOP), a ob tem pozabljajo, da embalaža ostaja predvsem zato, ker to isto ministrstvo družbam za ravnanje z odpadno embalažo ne podaljša okoljevarstvenih dovoljenj.

MAČEHOVSKI ODNOS

Za ravnanje z odpadno embalažo je v Sloveniji zadolženih šest družb, od katerih se peterica (Interseroh, Surovina, Dinos, Embakom, Recikel) v času aktualne vlade sooča z izjemno mačehovskim, ignorantskim odnosom, unikum med družbami za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) pa je družba Slopak. S tem, da naj se z ravnanjem z odpadno embalažo ukvarja zgolj ena namesto šestih družb, soglaša tudi Slopakov direktor Boštjan Aver. Kdo je to?

Boštjan Aver je nesojeni direktor izolske bolnišnice, nekdanji šef Vzajemne (leta 2009 je bil razrešen iz krivdnih razlogov), nekdanji direktor Komunalnega podjetja Logatec (tja ga je skadrirala SDS), predavatelj na zasebnih fakultetah blizu vladajoče SDS in nesojeni kandidat SDS za nadzorni svet Luke Koper kot predstavnik kapitala. Samo s posli z državo je Aver v zadnjih osmih letih ustvaril skoraj 700.000 evrov prihodkov, največ z ministrstvom za infrastrukturo v času Zvonka Černača (SDS), še 100.000 evrov pa je Averju prineslo sodelovanje s Sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO), ki ga je vrsto let vodil SDS-ov človek Matjaž Vodušek.

In prav Aver je bil kot direktor Slopaka edini, ki ga je okoljsko ministrstvo iz vrst DROE pozvalo na usklajevanja glede ZVO-2. In če je bil Aver skupaj s prokuristom družbe Srečkom Bukovcem na ministrstvo glede usklajevanj novega zakona vabljen celo večkrat, predstavniki preostalih petih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki debelo leto zaman terjajo tako sestanek na ministrstvu za okolje kot urejena okoljevarstvena dovoljenja, ki so temelj za prevzemanje odpadne embalaže, niso bili vabljeni niti enkrat samkrat. Ko je bil predlog zakona objavljen, so, seveda, spisali pripombe, a pripravljalec zakona jih ni upošteval. Pri tem poudarjamo, da je imela peterica DROE možnost pripomb samo pri prvi različici zakona, ki pa ga je pozneje MOP bistveno spremenil, pripombe pa več niso bile mogoče.

OPOZORILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Kakšna bo časovnica sprejemanja ZVO-2 v državnem zboru, je še neznanka, saj je bil pred vladnim ZVO-2 v parlamentarno proceduro vložen tudi predlog zakona o ravnanju z odpadki (ZRO), ki ureja dobršen del zadev, vključenih v ZVO-2. V parlamentarno proceduro ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem

Na zgrešeno ravnanje MOP je, kot smo že poročali, opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je o mačehovskem odnosu vlade oz. okoljskega ministrstva do podjetij, ki se jih sprememba zakonodaje eksistencialno dotika, med drugim že pred meseci povedal: »Ne gre za prvi primer, ko je ministrstvo v javno obravnavo posredovalo neobrazloženi predlog sistemskega predpisa, ter tudi dejstva, da je v zadnjem času zaznaven modus operandi ministrstva priprava pomanjkljivo obrazloženih ali celo neobrazloženih predlogov predpisov.«

Okoljsko ministrstvo tako kot ves čas ne upošteva Interseroha, Surovine, Dinosa, Embakoma in Recikla, ne upošteva niti mnenja varuha Svetine. Zakon so na vlado tako (uspešno) poslali, ne da bi ga uskladili z družbami za ravnanje z odpadki, ki zgolj zaradi neveljavnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki jim jih država noče urediti v veljavne, zaostaja pri ravnanju z nakopičeno embalažo, zaradi česar je bila država, kot na MOP ne pozabijo povedati vedno, ko je govora o smeteh, »iz proračuna primorana finančno intervenirati. Za odvoz embalaže je v letih 2020 in 2021 plačala več kot 12 milijonov evrov, po prvem interventnem zakonu pa je za odvoz nakopičene embalaže plačala še tri milijone evrov«. Zakaj potem DROE enostavno ne izda dovoljenj, s čimer bi se izognila dodatnim stroškom?

IGNORIRANJE OB PISANJU ZAKONA

Ne le popolno ignoriranje pri pisanju novega zakona in ne le zavajanje o tem, zakaj po državi ostaja odpadna embalaža (po podatkih MOP je skupna količina neprevzete embalaže od junijskih 9200 ton padla na 8600 ton meseca avgusta). Okoljsko ministrstvo oz. vlada zavajata tudi glede evropske direktive, na podlagi katere je nastal ZVO-2.

V direktivi namreč nikjer izrecno ne piše, naj bo ravnanje z odpadno embalažo urejeno monopolno, kot si to zelo po svoje razlagajo na okoljskem ministrstvu. Res pa je, da centraliziran sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti z eno organizacijo, ki v imenu vseh proizvajalcev izpolnjuje njihove obveznosti, v državah članicah ni izjema: na tak način imajo ravnanje z odpadno embalažo urejeno Norvežani, Švedi, Irci, Finci, Belgijci, Španci, Francozi, Italijani, Čehi in Grki. Po konkurenčnostnem modelu imajo, tako kot mi, ravnanje z odpadno embalažo urejeno še v Nemčiji, Poljski, Litvi, Latviji, Estoniji, Bolgariji, Romuniji, v Avstriji in na Portugalskem.