Fafanglova priporočila, nabor smiselnih ukrepov in ravnanj: zadrževanje v odprtih prostorih, maske v zaprtih prostorih, izogibanje večjim združevanjem, izolacija ob prvih znakih bolezni, testiranje, ob pozitivnem testu obvestilo vsem stikom, da se prekine verige prenosa.

Epidemiološko stanje v Sloveniji in drugod po Evropi se slabša, je začel svoj nastop Fafangel in takoj dodal, da je to do neke mere pričakovano, saj smo prišli v hladnejše jesensko obdobje, ko se več ljudi zadržuje v zaprtih prostorih.

»Slika vseeno ni tako črna kot je bila lani,« daje upanje prvi epidemiolog v državi. »Dnevne številke so visoke, niso pa najbolj ključni dejavnik, ki kroji našo usodo,« so za nekatere presenetljive besede Fafangla. Kako to? Cepljenje je znižalo število hospitaliziranih in umrlih v primerjavi z lanskim letom, ko še nismo imeli tega instrumenta. Kljub temu se število dnevno okuženih ne sme višati dan za dnem. Epidemiologe skrbi predvsem »neka resigniranost, da gremo v prekuževanje, da je to edina pot.« Fafangel meni, da bodo v tem primeru odločevalci prisiljeni poseči po "zasilni zavori". "Vsak odločevalec bo posegel po zasilni zavori, ko zdravstveni sistem ne bo zmogel več," ocenjuje Fafangel, ki pa dodaja, da epidemiologi že od vsega začetka epidemije opozarjajo, da ima "upravljanje epidemije s strahom le določen rok. Ko strahu ni več, ostane drugo..." Ob tem je za primerjavo postregel z obdobjem začetka epidemije, ko so se ljudje zahtevali distanco od drugih v trgovino, zdaj pa tega ni več. "Kaj ostane?" se je vprašal. "Ostanejo ukrepi, ki jih razumemo, sprejemamo, se nam zdijo smiselni."

Če se bo vlada odločila za lockdown, naj bo za vse, "da bo res zasilna zavora, ki ni selekcionirana le za nekatere, saj drugače ni epidemiološko smiselna."

Ključno je cepljenje

Fafangel zagotavlja, da je danes podatkov dovolj. Bistvena je pravilna interpretacija, na podlagi katere se sprejmejo ukrepi. In podatki nam pravijo, da je najbolj pomembno orodje zoper epidemijo cepljenje, pomembna pa sta tudi upoštevanje ukrepa PCT in testiranje. Zato Fafangel še enkrat več svetuje, da se upoštevajo priporočila, saj se lahko le s skupnimi močmi ustavi naraščanje epidemije. 

Kroženje koronavirusa ob visoki precepljenosti

Zakaj so na zahodu bolj precepljeni kot na vzhodu Evrope? Fafangel se strinja, da gre za širše vprašanje, ki je tudi povezano z zaupanjem v institucije in odgovornosti do skupnosti. V zahodnih državah je opazen razkorak med krivuljo okuženih in krivuljo hospitaliziranih in umrlih zaradi covida. "Koronavirus bo še vedno krožil," razmišlja Fafangel, ki razloži, da lahko "v visoko cepljenih populacijah toleriramo bistveno višje številke", ki pa ne bodo povzročile takšne grožnje za posameznika in prenasičenosti zdravstvenega sistema ter posledično visoke oziroma presežne smrtnosti.