Opozicija je v času aktualne vlade vložila že devet interpelacij. Šest je bilo neuspešnih, treh državni zbor še ni obravnaval. Zakaj menite, da bi lahko interpelacije uspele, saj je njihov uspeh odvisen od odločitve poslancev Desusa, ki pa vlado podpirajo?

Najprej želim povedati, da se v stranki SAB trudimo delati na vsebini. Vlagamo kar nekaj zakonov. Zdaj je v parlamentarni proceduri naš predlog o prepovedi uporabe plastike za enkratno uporabo. Prvenstveno nam je, da se ukvarjamo z vsebino. Interpelacija pa je ustavno orodje, s katerim opozicija opozori na nepravilnosti, ki se dogajajo. Odgovornost vsakega poslanca, tudi koalicijskega, je, da oceni, ali navedbe v interpelaciji držijo; in če držijo, potem mora tudi z gumbom »za« interpelacijo to potrditi.
Ne bi rekla, da je usoda interpelacij odvisna le od dveh Desusovih poslancev, ampak tudi od SNS in ostalih dveh koalicijskih strank, SMC in Nove Slovenije, ki podpirata to vlado. Janez Janša oziroma SDS sam te vlade ne bi mogel in je ni sestavil. Vsi, ki so zraven, so vsaj toliko krivi kot SDS. Zato smo se poslanci SAB tudi podpisali pod vse interpelacije in jih bomo z vsemi petimi glasovi podprli.

Je naslednji na vrsti minister za zdravje, ki je dejal, da ne vidi razloga za odstop?

O tem se bomo najprej pogovorili znotraj opozicije. Ocenjujemo, da je epidemija in vsi ukrepi, povezani z njo, zavožena. Stroke niso poslušali od samega začetka, zato je po našem mnenju odgovorna kar cela vlada, ki sprejema ukrepe in odloke.

Minister je odgovoren, saj je predlagal takšen nesprejemljiv ukrep, a potrdila ga je vlada. Minister ne sprejema odlokov, s katerimi vlada določa ukrepe, cepljenje in ostalo. Zato je po moji oceni to odgovornost cele vlade in bi bila celotna vlada godna za še eno interpelacijo.

V domovih za starejše je v prvem valu umrlo nekaj tisoč ljudi, zdaj pa se hvalijo s praznimi posteljami. V drugem in tretjem valu, ki sta bila tako rekoč združena, so najvišjo ceno plačali mladi. Imeli smo najdlje zaprte šole, niso znali organizirati izobraževanja, da bi lahko bili otroci v šoli vsaj v nekih izmenah. Tem otrokom smo vzeli leto ali dve življenja. Nekateri so ostali brez maturantskega plesa, maturantskega izleta, in tega ne moreš ponoviti, saj je matura le enkrat v življenju.

Če pa pogledamo aktualno stanje, smo ponovno praktično najslabši v Evropi, tako po številu cepljenih kot tudi po naraščanju okužb. Nenavadno je, da vlada zdaj krivdo vali na opozicijo in ljudi. Ko pa govorimo o gospodarski rasti, so seveda oni zaslužni. To ne gre skupaj. Če si zaslužen za nekaj, ker si delal dobro, si enako odgovoren tudi za druge stvari, ki si jih naredil slabo, in vlada je definitivno odgovorna za slabo situacijo.

Včeraj (pogovor je potekal v sredo, op. a.) je v javnost prišla informacija oziroma posnetek iz leta 2007, na katerem tedanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Bojanu Petanu svetuje neplačevanje davkov. Petana je SDS ves čas označevala za tajkuna, malodane sovražnika države. Vaš komentar?

To kaže na njihov način dela, da eno govorijo in drugo delajo. To ni osamljen primer. V zdravstvu imamo podobno zgodbo, ko so prvoborci za vse, kar je narobe v zdravstvu, na drugi strani pa veliki prijatelji z največjimi dobavitelji v zdravstvu. Ta teden smo lahko slišali, da velika sovražnika, kot se predstavljata v javnosti, očitno nista tako velika sovražnika. Zame osebno je takšen način dela kateregakoli ministra kadarkoli nedopusten. Ti si dolžan delati v dobro ljudi in države. Tako tudi razumem politiko in zato sem šla delat v politiko. Kapital bi moral biti daleč stran od fokusa politika. V državnih podjetjih bi moral biti edini interes, da delajo dobro.

Če delajo servis za ljudi, naj bo ta servis odličen; če pa jih imamo zato, da nam pomagajo polniti proračun, mora biti na prvem mestu dobiček tega podjetja. To je edino, s čimer se lahko politik ukvarja.

Zame in za nas je takšen način dela nedopusten. Skrbi me, da je v tej vladi in koaliciji to normalen način delovanja. Ko je bila Nova Slovenija v opoziciji, smo slišali, kako so vpili, da je treba politiko umakniti iz gospodarstva, zdaj pa svoje najvišje funkcionarje nastavljajo v državna podjetja. To absolutno ni pravi način.

Živimo v dobi kapitalizma, ko naj bi bil uspeh najpomembnejši, vašemu poslancu pa je portal Siol očital, da se vozi naokoli z belim porschejem, medtem ko se zavzema za socialno politiko.

V svoji stranki nimamo težav s tem, da posameznik na pošten način zasluži denar, s katerim si lahko kupi čoln, stanovanje ali pa avto. Res je, da si s poslansko plačo takšnega avtomobila na pošten način ne more privoščiti nihče, ampak gospod Bandelli je bil, preden je stopil v politiko, dolga leta gospodarstvenik, še zdaj je solastnik podjetja. Če si to lahko privošči, in očitno si lahko, mi nimamo nobenega problema. Še več: pri nas so dobrodošli vsi uspešni podjetniki, ki verjamejo, da je socialnoliberalna smer prava za našo državo.

Kaj vam predstavlja največji eksces aktualne vlade in zakaj ter kateri je največji uspeh vlade?

Spopadanje z epidemijo je vsekakor največja črna pika te vlade. Najbolj jo plačujemo državljanke in državljani. Ko govorimo o ukrepih v času epidemije, pa so tudi takšni, ki so bili narejeni v pravo smer. Pomoč gospodarstvu, vsaj v enem delu, je tisto, kar so naredili prav. Veseli me, da so ugotovili, da je država zato, da pomaga.

Če pogledate nazaj v leto 2013, je bila vlada, ki sem jo vodila, prisiljena sanirati banke, če smo želeli ohraniti delovna mesta in gospodarstvo ter s tem plače, pokojnine in vse ostalo. Takrat so vpili, da je zadolževanje države nekaj najbolj groznega. Danes je Slovenija najbolj zadolžena v svoji zgodovini, in to pod vlado, ki je bila vedno kritična do tega. Menimo, da je država tukaj, da pomaga takrat, ko je treba, vlada pa mora prav oceniti, kdaj je treba s to pomočjo prenehati.

Mislim, da gre to tej vladi malce slabo. Še vedno imamo spodbude, ki morda niso najbolj potrebne. Strokovnjaki pravijo, da se nekateri deli gospodarstva že pregrevajo, kar pomeni, da se nam v enem delu lahko ponovi zgodba iz leta 2008. Takrat je država ob visoki gospodarski rasti veliko investirala, veliko porabljala, in vemo, kako se je zgodba končala. Tudi to, kar se zdaj dogaja, bomo plačevali še dolga leta. Ne razumem očitkov, da smo mi krivi za vse in da smo bili proti vsem, ker to ni res. V SAB nismo nasprotovali protikoronskim zakonom, ki so prinašali ukrepe, kljub temu da smo predlagali več izboljšav, ki jih seveda niso upoštevali. Z marsikaterim epidemiološkim ukrepom se nismo strinjali, pa kljub temu nismo nikoli ljudi pozivali, naj jih ne spoštujejo, ker se nam je zdelo pomembno, da v tisti težki situaciji nismo destruktivni.

Če za trenutek še ostaneva pri državnem zboru. V parlamentarni proceduri je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o debirokratizaciji. Zakaj menite, da nista primerna?

Začniva z dolgotrajno oskrbo, ki je resnično pereč problem. Dejstvo je, da vse vlade do danes, vključno z našo in drugimi levimi vladami, tega ključnega problema niso rešile, a predlog zakona, ki je zdaj v parlamentarni proceduri, je slab.

Zakaj?

Ker enako kot velja za vse vlade doslej, predlog ne rešuje finančnega problema. Z ministrom smo imeli sestanek in mu povedali vse svoje pripombe. Ključna je, da bi zakon prinesel 700 milijonov evrov finančnih obveznosti v letu 2025. Približno polovico bomo dobili iz proračuna, medtem ko za ostalo le napovedo, da bo treba uvesti neki nov prispevek.

Ne. Če sprejmemo zakon, ki ima v letu 2025 finančne posledice, zaradi katerih je treba uzakoniti nov prispevek, želimo, da se to sprejme že s tem zakonom in se ne prelaga v prihodnost. Treba je preprečiti zlorabe zakona, torej to, kar se danes dogaja z zakonom o osebni asistenci, ki je bil sicer nujno potreben. Mogoče se nam zdi tudi premalo definirano, kaj vse spada pod dolgotrajno oskrbo, in je ministru prepuščeno, da določi stvari, ki bodo del košarice dolgotrajne oskrbe. To so ključne pripombe. Še enkrat pa poudarjam, da je zakon potreben.

O predlogu zakona bo državni zbor zdaj opravil prvo branje, zato se ga da do naslednjih obravnav popraviti. Naša poslanska skupina ob glasovanju, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, ne bo glasovala proti. Če pa ostane takšen, kot je danes, in ne bo dopolnjen oziroma popravljen, potem naše podpore nima.

Kaj pa predlog zakona o debirokratizaciji?

Za nas najbolj boleča točka, to je socialna kapica, je bila umaknjena. Dejstvo je, da v zakonu česa več od debirokratizacije sploh ni. Neke velike dodatne vrednosti zaradi tega zakona ne bo. Da bo naša družba bolj operativna ali da bodo ljudje lažje živeli – tega ne bo. Tresla se je gora, rodila se je miš – v to kategorija spada zakon o debirokratizaciji. Mi bi veliko raje videli zakon o možnosti elektronskega glasovanja na volitvah, kar bi prav gotovo povečalo volilno udeležbo. Ta predlog bi lahko sicer bolj uvrstili pod digitalizacijo življenja.

Alenka Bratušek4
Sašo Švigelj
Pomoč gospodarstvu, vsaj v enem delu, je tisto, kar je vlada naredila prav, meni Alenka Bratušek.

Očitno je to možno, Estonija je to uvedla že pred leti.

Estonija je odlična praksa. Na enem izmed slovenskih radijskih postaj sem zadnjič poslušala pogovor s strokovnjakom, ki je postavljal sistem v Estoniji. Ob vprašanju glede dilem, kje in kako se lahko glas izgubi, je sogovornik odgovoril, ali se kdaj vprašate, kje konča vaš listek, ko ga vržete v volilno skrinjico. Ali se lahko oziroma se ne more izgubiti? Elektronske volitve bi bile velik korak k digitalizaciji, ker sta debirokratizacija in digitalizacija v mnogih pogledih povezana pojma.

Štiri opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB ste podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju. Desnica očita, da gre za iste stranke, ki so sestavljale prejšnjo vlado. Ocenjujete, da ste se opozicijske stranke iz te izkušnje kaj naučile?

Predsedniki vseh štirih strank se vsak torek usedemo na pogovorih glede vsebine in glasovanj v državnem zboru ter dobro sodelujemo. Res je, da je v opoziciji lažje sodelovati kot v vladi. Tudi o tem smo se veliko pogovarjali, in mislim, da smo vsi pripravljeni priznati kakšno svojo napako iz preteklosti. Zavedamo se, da če jih bomo ponovili, se bo tudi zgodba, ki se zdaj dogaja in zaradi katere smo vsi zaskrbljeni, ponovila. Mislim, da si nihče ne bo dovolil ponavljati napak iz preteklosti. V SAB ves čas poudarjamo, da moramo biti odkriti eden do drugega. Da si za mizo povemo, ali nas kaj moti, pa tudi da se dogovorov, ki so sklenjeni, držimo.

Glede na to, da gre za zelo ohlapen sporazum, boste pred volitvami pripravile tudi programski sporazum?

Da, sporazum, ki smo ga podpisali, ni programski, čeprav neko osnovo zanj predstavlja gradivo, ki smo ga pripravili ob konstruktivni nezaupnici. Naš dogovor je, da se že zdaj pogovarjamo o tem, kaj vse bo morala narediti naslednja vlada. To bo zapisano v koalicijski pogodbi; pred volitvami dodatnih dokumentov verjetno ne bomo pripravljali. Prav je, da se že danes o tem pogovarjamo, da tudi vidimo, kje med nami so razlike.

Ne gre za nepremostljive razlike oziroma razlike, ki bi usodno vplivale na prihodnost Slovenije. Tudi mi se zavedamo, da nismo vsi enaki. Naši programi so nekoliko različni, ampak znamo in bomo našli skupni imenovalec za naslednjo koalicijo, ki bo vodila Slovenijo. Ta bo imela veliko dela, veliko težkega dela, da bomo Slovenijo postavili nazaj na pravo pot.

Se za sodelovanje dogovarjate še s katerimi izvenparlamentarnimi strankami?

Moram povedati iskreno, da se o tem še nismo pogovarjali. Kot smo zapisali, smo pripravljeni na pogovore z vsemi strankami, ki delijo naše vrednote, ki so zagotovo enake vsem štirim strankam. Na prvem mestu so človekove pravice, pravna in socialna država.

Na nedavnem kongresu SAB ste omenjali tudi LDS in pokojnega predsednika vlade Janeza Drnovška. Obstaja možnost združitve strank v bližnji prihodnosti?

LDS je bila stranka leve sredine. Če pogledamo zdajšnjo združeno opozicijo – če ji lahko tako rečem, je Levica zelo levo, tudi SD je bolj levo. Da bi vsi šli v en paket, je nemogoče, in tega niti naši člani ne bi sprejeli z odobravanjem niti volivci. Občutek imam, da volivcev na levi nič ne moti, da imajo možnost izbire. Prostor leve sredine, ki ga je LDS na neki način izpraznila, smo v SAB sposobni zapolniti.

Če pogledamo – to sem omenjala na kongresu, so bile takrat v času vlade Janeza Drnovška sprejete največje in najtežje odločitve glede Slovenije, seveda pa tudi takrat vse stvari niso bile narejene odlično. Tudi oni so delali napake, ampak volivcev leve sredine je v Sloveniji po mojem prepričanju še vedno največ.

Če se dotaknemo še predsednika države, glede katerega ste bili kritični v opoziciji – očitno ni slišal vaših pripomb. Minuli teden je bil tiho, ko je premier napadal evropske politike, v nedeljo pa je objavil zapis, v katerem se veseli kina in kokic.

Predsednik države, bodimo iskreni, v skladu z ustavo nima nekih pomembnih nalog. Gre bolj za protokolarno funkcijo. Seveda je najpomembnejši človek v državi, govorimo politično. Prvi na vrhu in vsak predsednik se sam odloči, kako bo deloval. Če bi sama sedela na njegovem mestu, bi vsekakor povedala, kaj je prav in kaj je narobe. On verjetno čuti, da to ni njegova naloga. Vlada dela svoje, predsednik republike pa svoje.

Ljudje od prve politične avtoritete v državi pričakujejo, da se opredeli do določenih stvari. Financiranje STA, kjer je vlada dvakrat kriva. Prvič kot tista, ki koristi usluge javne službe in bi to morala tudi plačati, in drugič kot lastnik. Če si lastnik podjetja, je tvoja dolžnost zagotoviti plače. Redki so podjetniki, ki spijo mirno, če jim gre posel navzdol in ne morejo zagotoviti plač za zaposlene. Vlada pa mrtvo hladno pusti STA.

Potem je tu neimenovanje evropskih tožilcev. Poslušamo celo od slovenskega evropskega tožilca gospoda Brezigarja, za katerega marsikdo ocenjuje, da politično spada na desno stran, da zadeve gospodarskega kriminala in korupcije stojijo, ker Slovenija ne imenuje tožilcev. Da imajo prijave, ampak ne morejo delati. Če bi bila sama na funkciji predsednice republike, bi povedala, da mora vlada oddelati svoje. Saj ni treba predsedniku republike kritizirati in kritizirati, lahko pa pove, kaj je dolžnost vlade.

Ali takšna pozicija predsednika republike vpliva tudi na dolgotrajni postopek iskanja novega ustavnega sodnika?

Težave zaradi neimenovanja ustavnega sodnika bo imelo predvsem ustavno sodišče, če bo ostalo brez enega sodnika. Za našo stranko lahko rečem, da se zavedamo vloge pri tem. Tudi zato ker se ljudje, pa naj bodo levi ali desni, v primeru prijave na vse načine diskreditirajo. V SAB javno ne razlagamo več, koga podpiramo oziroma ne podpiramo, ampak to povemo predsedniku. Mislim, kar smo tudi že javno povedali, da bi v takšni sestavi, kot je danes ustavno sodišče, potrebovali človeka, ki bi imel izkušnje z delom na sodišču, in to z gospodarskim delom, ter da bi bila ženska. Večkrat smo povedali, da si želimo, da bi predsednik poskušal poiskati takšen profil. Res pa je, da se vedno manj ljudi odloča za te funkcije. Že ko se človek prijavi, se ga diskreditira, če ni po meri nekoga. Ocenjujem, da tudi ta kandidatura gospoda, ki je bil predlagan, ne bo uspešna in tudi v stranki SAB ga ne podpiramo.

Po vaših kriterijih Rok Svetlič izpade že zato, ker ni ženska.

Ne, ne, v bistvu ne ustreza po nobenem izmed kriterijev, ki sem jih omenila. Prav je, da je sestava ustavnega sodišča takšna, da pokrije celoten spekter problemov, o katerih odločajo. Glede žensk pa se nam zdi prav, ne le za ustavno sodišče, da bi si ta svet nekako razdelili. Nismo ženske samo za delati, moški pa za odločati, ampak znamo tudi ženske odločati. Morda včasih še hitreje in bolje kot moški.

Prihodnje leto je super volilno leto. Že imate kandidata za predsednika države? Verjetno ga še ne boste razkrili?

Naš prvi fokus so državnozborske volitve, ki so na sporedu prve, zato se najprej programsko, kadrovsko in finančno osredotočamo nanje. Pogovarjamo se tudi o predsedniških volitvah, imamo že nekaj idej, opravili smo že nekaj pogovorov, vendar zdaj še ne bomo razkrivali imen. Nazadnje pridejo lokalne volitve, ki so za našo stranko, zdaj ko širimo mrežo in rastemo, vsaj enako pomembne kot državnozborske.

Naslednje leto bo velik zalogaj za stranke – kadrovski in finančni. Vesela sem, da naša stranka finančno dobro stoji. Nismo zadolženi, še več, imamo privarčevanih kar nekaj sredstev za volitve. Tudi kadrovsko se krepimo. Parlamentarne in lokalne volitve bomo vzeli zelo resno. Prepričana sem, da bomo dosegli tudi dober rezultat.

Iz Desusa so prišli očitki, da jim kradete člane; prav tako so govorili o neupravičeni uporabi finančnih sredstev Desusa s strani prestopnikov.

Vsi ti ljudje so nas poiskali in našli sami. Zelo sem vesela, da so v naši stranki videli stranko prihodnosti in so se nam zato pridružili. Kar pa zadeva finance, upam, da v vsaki stranki sami skrbijo za finance in da nečlani nimajo vpliva na to. To je bila po mojem mnenju prva izjava razočaranja, ko so ugotovili, da jim člani množično odhajajo. Ampak odrasli ljudje sami odločamo, kje in s kom bomo sodelovali.

Ob malce bolj množičnem prihodu novih članov smo se skupaj z njimi odločili, da bomo v začetku novembra ustanovili najmočnejšo seniorsko organizacijo med vsemi strankami. Prepričana sem, da bo to zelo številčna in tudi dobro delujoča organizacija znotraj SAB.

Slovenija je čez polovico predsedovanja EU. Po čem si bo EU zapomnila drugo vodenje Slovenije Svetu EU?

Na žalost po aferah. Imeli smo zgodovinsko priložnost za pečat z nekimi dobrimi okoljskimi temami. Še kot ministrica za infrastrukturo sem naši vladi predlagala, da bi dali na mizo projekt hitre železnice med glavnimi evropskimi mesti. Skratka, da bi evropske prestolnice povezali s hitrim vlakov. To je seveda srednjeročen oziroma dolgoročen projekt, kar pa bi pozitivno vplivalo na okolje, ker bi se na krajših razdaljah verjetno manj vozili z letali. Skratka, ni ene teme ali ene točke, kjer bi bili uspešni.
Tudi glede Zahodnega Balkana, na kar so največ stavili, ni bilo pravzaprav nobenega napredka. Denar, ki so ga promovirali na Brdu pri Kranju, je bil za Zahodni Balkan že zdavnaj prej zagotovljen. Mislim, da bo ta vlada pustila pečat z aferami žaljenja predsednikov vlad, žaljenja poslancev, uničevanjem pravne države, kršenjem človekovih pravic in tako naprej. Na žalost je tako, pa si kot državljanka in političarka želim Slovenijo prikazati v dobri luči, vendar v pol leta za zdaj ne vidim svetle točke.