Po podatkih, ki jih je pred tremi leti naračunal državni statistični urad, je v letu 2018 štiri odstotke slovenskih gospodinjstev imelo dohodke pod pragom tveganja revščine in hkrati nadpovprečno visoke izdatke za energijo. To, kot pojasnjuje dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec okoljske organizacije Focus, pomeni, da si več kot 33.000 gospodinjstev ni zmoglo finančno zagotoviti toplega doma.

Svetovanje in prihranki

Z energetsko revščino, o kateri govorimo takrat, ko si nekdo ne more privoščiti plačila osnovnih energetskih potreb, kot so ogrevanje stanovanja, topla sanitarna voda in električna energija za naprave v stanovanju, se sicer ne srečujemo le v Sloveniji. Po podatkih Evropskega odbora regij se z njo spopada približno 11 odstotkov ali 54 milijonov Evropejcev.

Ker je v Sloveniji natančna opredelitev tega pojava še v pripravi, državni Eko sklad povzema definicijo energetske revščine, ki jo uporabljajo v Veliki Britaniji. Ta določa, da je energetsko revno tisto gospodinjstvo, ki za potrebe ogrevanja mesečno porabi več kot 15 odstotkov svojih mesečnih dohodkov. Na podlagi te definicije je po podatkih državnega statističnega urada v Sloveniji približno 30 odstotkov takih gospodinjstev.

Energetska revščina pa še narašča, opominja direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin. »Predvsem zaradi podražitev energentov in tudi vode, medtem ko prihodki gospodinjstev ne sledijo tem podražitvam. V zadnjem letu in pol je to povečevanje še večje zaradi koronasituacije, torej se število energetsko revnih gospodinjstev še hitreje povečuje.«

Ukrepe v boju proti energetski revščini narekujejo že evropske direktive. Domače ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo javno naročilo za pripravo analize in predlog definicije energetske revščine. »Tudi Slovenija ima v svojem energetskem programu zapisano, da bo že letos usvojena definicija, da bodo pripravljeni kazalniki in da se jih bo tudi spremljalo. Leta 2023 pa naj bi bil pripravljen akcijski načrt,« pojasnjuje Tkalec in obenem dodaja, da so se v Focusu s projekti na to temo in iskanjem rešitev začeli ukvarjati že leta 2011. Začeli so izvajati energetsko svetovanje za ogrožena gospodinjstva. Energetski svetovalec je analiziral stroške, pripravil poročilo, nanizal nasvete za varčevanje. Vsako gospodinjstvo je prejelo tudi paket naprav za varčevanje – LED-sijalke, tesnila za okna, nastavke za pipo v vrednosti do 40 evrov. Prihranki iz teh naprav so bili v povprečju od 80 do 90 evrov letno, pravi Tkalec.

Trenutno izvajajo brezplačno energetsko svetovanje za gospodinjstva z nižjimi dohodki v vseh štirih občinah slovenske Istre. Gospodinjstva dobijo tudi brezplačen paket naprav, s katerimi si zagotovijo do 90 evrov prihrankov na leto. Dodatno izvajajo delavnice in ponujajo pomoč pri prijavah na razpise Eko sklada.

Denarne spodbude

300 vlog je Eko sklad do zdaj že prejel v okviru poziva za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za naložbe v ukrepe večje energetske učinkovitosti. 

Tudi Eko sklad se ukvarja s problemom energetske revščine. »Eko sklad naslavlja problem energetske revščine slovenskih gospodinjstev z različnimi ukrepi, s katerimi vsaj delno ublaži preveliko porabo energentov in vode, posledično seveda stroškov zanje, hkrati pa pripomore k večji energetski učinkovitosti in kakovostnejšemu bivalnemu okolju občanov,« pravijo v Eko skladu. Najstarejši ukrep, s katerim dosežejo najširšo populacijo socialno šibkih občanov, je obisk socialno šibkega gospodinjstva z brezplačnim energetskim nasvetom in izročitvijo brezplačnega paketa materialov in naprav za zmanjševanje porabe elektrike in vode, s tem pa tudi tekočih stroškov. »Od začetnih 140 obiskov na leto v letu 2014 jih imamo letos že 350. In to še ni končna številka občanov, ki bodo prejeli ta paket, torej se interes za ta ukrep strmo povečuje,« pojasnjujejo na Eko skladu. Velik je tudi interes za ukrep zamenjave stare kurilne naprave z novo na lesno biomaso.

Aprila letos je Eko sklad objavil tudi že drugi javni poziv za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za naložbe v ukrepe večje energetske učinkovitosti eno- ali dvostanovanjskih stavb. Gre sicer za naložbe v toplotno izolacijo fasade, strehe, vgradnjo energijsko učinkovitih oken, vrat, zamenjavo neučinkovitega sistema priprave tople vode in vgradnjo lokalnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zanimanje je veliko, saj so do zdaj prejeli že 300 vlog socialno šibkih občanov, v prvem pozivu, ki se je zaključil aprila, pa 222 vlog. Posameznik za omenjene ukrepe lahko prejme do 9620 evrov spodbude, pri izvedbi toplotne izolacije strehe z menjavo strešne kritine pa do 15.000 evrov.

Eko sklad sicer socialno šibkejšim občanom ponuja tudi stoodstotne spodbude v okviru dveh javnih pozivov, ki tudi potekajo kontinuirano že vrsto let, in sicer po enem javnem pozivu za večstanovanjske stavbe za naložbe v energetsko obnovo bloka ter po drugem javnem pozivu za zamenjavo kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah. »Zaradi slabe informiranosti socialno šibkih občanov na teh dveh javnih pozivih zaznavamo šibek interes, čeprav vemo, da te potrebe so,« pravijo na Eko skladu.

GZS za ukrepe v prid vsem

Da so pred kratkim predstavljeni ukrepi Evropske komisije glede krize zaradi visokega dvigovanja cen energentov prvenstveno usmerjeni v reševanje energetske revščine gospodinjstev, medtem ko v prid reševanja težkega položaja v industriji komisija dovoljuje le ukrepe, skladne z ukrepi državnih pomoči, pa so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije. Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti meni, da je »odnos do resnosti stanja v gospodarstvu podcenjujoč, saj odločevalci v Bruslju očitno ne razumejo resnosti položaja, v katerem je v prvi vrsti energetsko intenzivna industrija, nadalje pa tudi vsa ostala industrija«.