Pred natanko tremi desetletji se je iztekel trimesečni moratorij, ko Slovenija po brionskem sporazumu ni smela izvajati osamosvojitvenih procesov. Po izteku moratorija je Slovenija 8. oktobra 1991 prevzela nadzor nad svojimi mejami, tolar pa je postal nacionalna denarna enota.
Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije pa še danes ni zaključen, saj si pet držav naslednic v treh desetletjih še vedno ni uspelo razdeliti nekdanjega skupnega premoženja. Podlaga za razdelitev je sporazum o vprašanjih nasledstva, ki so ga 29. junija 2001 pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija ter Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija.
Republiki Sloveniji po sporazumu pripada 14 odstotkov nepremičnin, ki so bile del premoženja diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje skupne države. Do zdaj je prevzela 12 diplomatskih nepremičnin.
Že leta 2002 je dobila nepremičnino v Washingtonu, kjer ima veleposlaništvo, ter leta 2011 konzulata v Celovcu in Milanu. Leta 2016 pa še vilo v Brasilii, konzulat v São Paulu, veleposlaništvo v Rabatu, rezidenco in veleposlaništvo v Dar es Salaamu ter rezidenco v Bamaku.
Slovenija je v okviru delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev v procesu nasledstva pred enim mesecem dobila še diplomatsko stanovanje v italijanski prestolnici, ki ga sicer uporablja kot rezidenco veleposlanika pri Svetem sedežu. Nepremičnino v Milanu pa je leta 2017 prodala, zanjo je prejela 4,87 milijona evrov kupnine.
Slabe štiri milijone od skupne prodaje
Nekaterih nepremičnin si države naslednice niso razdelile med seboj, temveč so se odločile za skupno prodajo. Pet držav naslednic SFRJ je tako leta 2018 prodalo nekdanjo rezidenco veleposlanika SFRJ na priljubljeni zgornji vzhodni strani Manhattna v New Yorku – okoli 400 kvadratnih metrov veliko stanovanje s 17 sobami, petimi kopalnicami in tremi terasami v 16. in 17. nadstropju stolpnice. Neimenovani kupec je za prestižni dupleks odštel 12,1 milijona ameriških dolarjev oziroma 10,48 milijona evrov. Sloveniji je v skladu z nasledstvenim sporazumom od prodaje pripadel dober milijon evrov.
Naslednje leto so države naslednice v Tokiu za dobrih 15 milijonov evrov prodale poslopje nekdanjega veleposlaništva in rezidence SFRJ. Slovenija je od prodaje dobila 2,1 milijona evrov.
Leta 2019 pa jim je uspelo prodati zgradbo nekdanjega veleposlaništva SFRJ v nemškem Bonnu. Od kupnine dobrih 3,7 milijona evrov je Sloveniji pripadlo nekaj več kot pol milijona.
Prodaja poslopij v Bernu in New Yorku
Na ministrstvu za zunanje zadeve so pred dobrima dvema tednoma napovedali zaključek skupne prodaje poslopja veleposlaništva in rezidence nekdanje SFRJ v Bernu. Slovenija naj bi od te prodaje prejela približno milijon evrov.
Na zaključek čaka še skupna prodaja poslopja misije nekdanje SFRJ pri Združenih narodih v New Yorku. Gre za šestnadstropno zgradbo (skupaj z ostrešjem), ki se razteza na 700 kvadratnih metrih in premore 18 sob, šest kopalnic in vinsko klet. Cena poslopja na 5. aveniji ob Centralnem parku naj bi bila 40 milijonov dolarjev, medtem ko je New York Post leta 2017 poročal o 50 milijonih.
Srbija, Hrvaška, BiH in Makedonija se morajo dogovoriti še o delitvi kompleksa v indijski prestolnici. Slovenija pri delitvi ne sodeluje, potrditev dogovora pa bi ji omogočila, da dobi zemljišče nekdanje SFRJ v Bejrutu.
