Referendum o zakonu o vodah

Ljudje stojijo v vrstah, čakajo na soncu in vročini, brez vode! Kaj delijo?

G.G./STA
6. 7. 2021, 12.32
Posodobljeno: 6. 7. 2021, 13.22
Deli članek:

Začelo se je predčasno glasovanje o referendumu o noveli zakona o vodah.

Bobo
Vrste že prvi dan predčasnega glasovanja.

Referendum je ena izmed redkih priložnosti, ko lahko državljani dejansko vplivajo na zakonodajo. To je nesporno dejstvo pri vseh referendumih. Na nas je, da oddamo svoj glas in zaščitimo vodo, meni Gaja Brecelj iz Umanotere, sicer članica Gibanja za pitno vodo.

"Glas proti pomeni zaščito ekosistemov, glas proti pomeni zaščito naše pitne vode, glas proti je tudi glas za demokracijo in nenazadnje glas proti pomeni, da ohranjamo prost dostop do vode za vse," je poudarila Brecljeva in volivce pozvala, naj se danes, v sredo ali četrtek udeležijo predčasnega glasovanja, ali pa v nedeljo izkoristijo moč, ki jo imajo.

Presrečni, da so vrste

Pobudniki referenduma, ki so združeni v Gibanju za pitno vodo, so po besedah Nike Kovač z Inštituta 8. marec sicer presrečni, koliko ljudi že stoji v vrstah na predčasnem glasovanju. So bili pa znova kritični do zapletov okoli predčasnega glasovanja.

"Tako kot nam ni bilo lahko ob zbiranju podpisov, nam tudi tokrat ni. Ljudje se zbirajo v velikih množicah, čakajo na soncu v vročini, nimajo vode in sence. Država ni poskrbela, da bi lahko vsi, tudi najranljivejši, prišli in enakovredno sodelovali v demokratičnem procesu," je dejala Alenka Kreč Bricelj iz društva Smetumet.

V domovih za starejše prepozna obvestila

Bobo
Vrste že prvi dan predčasnega glasovanja.

Kreč Bricljeva se je dotaknila tudi težav volivcev v domovih starejših občanov. Ti so obvestilo o možnosti glasovanja po pošti namreč po njenih besedah dobili prepozno. "Državna volilna komisija bi lahko to domovom sporočila že 1. junija, a so obvestila dobili zadnji dan, 30. junija ob 12. uri, torej so imeli zaposleni le 12 ur, da jih obvestijo o možnosti glasovanja po pošti," je bila kritična.

Kovačeva je dodala, da ljudje v domovih še vedno ne vedo, ali lahko volijo "in očitno bo en segment volivcev ostal brez pravice do glasovanja". Se je pa dotaknila tudi napovedanega sredinega televizijskega soočenja na TV Slovenija, v katerem bo sodeloval tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

"To je škandalozno in se nam zdi absolutno nekorektno. Preverili smo, kako je to potekalo pri drugem soočenju pred referendumom o zakonu o drugem tiru, ko je že bila znana sodba ustavnega sodišča. Potekalo je tako, da sta imeli strani za in proti na voljo enakovreden čas," je pojasnila. Vizjakovo sodelovanje sicer po njeni oceni kaže na to, "da se oblast boji, da oblast pritiska, žal pa jim pri tem sledi RTV Slovenija".

Z varovanjem rečnih vodah varujemo našo pitno vodo

Širitev možnosti gradnje objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih, zlasti zunaj naselij, je problematična, so v sporočilu za javnost zapisali na filozofski fakulteti. S tem se potencialno širi človekov vpliv na vodni krog, kar poslabšuje kakovost rečnih voda in njihove hidromorfološke značilnosti, hkrati pa se zmanjšujejo samočistilne sposobnosti ter ekosistemski potencial vode.

Reke so nerazdružljivo povezane s celotnim vodozbirnim območjem in še posebej s podzemnimi vodami, slednje pa so najpomembnejši vir pitne vode v Sloveniji. Z varovanjem rečnih voda neposredno varujemo našo pitno vodo, so poudarili na oddelku za geografijo.

Širitev možnosti gradnje objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih odpira tudi številne druge dileme, kot so poslabšanje poplavne varnosti, omejevanje prostega dostopa do vode ter odpiranje možnosti za privatizacijo obvodnega prostora. Novela po njihovem tudi posega v sistem prostorskega načrtovanja.

Pri tako občutljivih vprašanjih, kot je širitev možnosti gradnje objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih, bi bilo treba upoštevati načelo previdnosti, so prepričani.