Generalna skupščina Združenih narodov je 15. junij razglasila za svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Deset let zapored ta dan obeležujejo, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi.

Dejstvo je, da se delež starejših v družbi povečuje, posledično se centri za socialno delo pogosteje srečujejo z različnimi oblikami nasilja nad starejšimi. Pojavlja se tako znotraj družinskih odnosov kot tudi s strani institucij ali tretjih oseb. Na enega od primerov opozori CSD Spodnje Podravje, ki je nedavno obravnaval 82-letno Podravko, ki jo je sin, ko je odšel od doma na popivanje, za več ur zaklenil v stanovanje, ni skrbel za njeno higieno in ji ni zagotavljal primerne zdravstvene oskrbe. O situaciji je bil CSD seznanjen z anonimno prijavo.

V njej je bila informacija, da gospa potrebuje stalno pomoč pri oskrbi in negi, vendar tega od sina, s katerim živi, ni deležna. Sin zanjo ni skrbel primerno. Ni ji pomagal pri pripravi hrane, ne pri hranjenju, pranju in čiščenju bivalnih prostorov. Zanemarjal je tudi njeno nego, v smislu pomoči pri izvajanju opravil za osebno higieno in pomoči pri oblačenju in slačenju. »Mamo zaklene v stanovanje, odide od doma ter preteče več ur, preden se vrne, in preveč pije,« je bila vsebina prijave.

Po njegovo nič narobe

Starejši o tem, da doživljajo nasilje zakonca, lastnih otrok, vnukov ali drugih sorodnikov, zelo težko spregovorijo. Njihove možnosti, da povedo o nasilju, so lahko zmanjšane zaradi socialne izključenosti, osebne odvisnosti, zaradi nemoči, bolezni, onemoglosti in materialne odvisnosti. 

CSD Podravje je nemudoma izvedel obisk na domu, kjer so naleteli na zaklenjena vrata. Sosedje so jim potrdili, da je gospa doma, da pa so sina videli oditi od doma. Ob obisku na domu naslednjega dne so našli doma tudi sina. V razgovoru in opažanjih so potrdili podatke, ki so jih prejeli v anonimnem obvestilu. »Gospa je bila neumita, v umazanih oblačilih in posteljnem perilu, z ostanki hrane in umazane posode v prostoru. Ima sobno stranišče, vendar ni redno oskrbljeno in očiščeno. V prostoru je zaudarjalo. Ni se pritoževala in ni rekla ničesar obremenilnega glede sina. Sin je povedal, da z mamo živita sama, sestra živi v tujini. Res je, da vsak dan odide, ker hodi priložnostno delat in je zdaj sezona, ko je delo in s tem zaslužek. Na to, da bi poiskal pomoč pri skrbi za mamo, ni pomislil, saj se mu tako, kot je, ne zdi nič narobe. Res, da je mama slabše pokretna, saj je po kapi, ampak misli, da jima kar gre. Ne ve, kdaj je mamo nazadnje pregledal zdravnik in kako je z njenimi zdravili,« o enem od primerov, ki so ga pred kratkim reševale socialne delavke, priča CSD Spodnje Podravje.

Naj ostane v družini

Taki primeri in številne druge zgodbe ostajajo skrite za štirimi stenami, na kar vpliva nezmožnost ukrepanja, sram, strah pred posledicami in negotovost. Jelka Ljubec, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Spodnje Podravje, pravi, da ima nasilje nad starejšimi ljudmi v družini svoje specifičnosti: »Starejši o tem, da doživljajo nasilje zakonca, lastnih otrok, vnukov ali drugih sorodnikov, zelo težko spregovorijo. Njihove možnosti, da povedo o nasilju, so lahko zmanjšane zaradi socialne izključenosti, osebne odvisnosti, zaradi nemoči, bolezni, onemoglosti in materialne odvisnosti. Tudi zaradi premalo informacij o možnostih zaščite pred nasiljem in težje dostopnosti do oblik pomoči. Lahko jih je sram, ker se jim to dogaja s strani družinskih članov, celo odraslih otrok. Mogoče jih je strah, mogoče verjamejo, da to, kar se v družini dogaja, naj v družini tudi ostane.«

Dejavnikov tveganja za nasilje nad starejšimi je več. Včasih gre za to, da so starejši materialno odvisni od svojih otrok. Vzrok je lahko tudi preobremenjenost osebe, ki izvaja skrb, medgeneracijski konflikti, stereotipi o starejših ter velikokrat čustvena povezanost med starejšo osebo in osebo, ki izvaja skrb.

Nevaren prostor

Včasih žrtev nasilja sploh ne zazna, da ga je deležna. So pa tudi primeri, ko iz različnih razlogov ne more do centra za socialno delo, da bi o tem lahko spregovorila. »Mogoče domače okolje zaradi prisotnosti povzročitelja nasilja zanjo ni varen prostor, kjer bi povedala o nasilju. Mogoče jo povzročitelj nasilja ustrahuje, mogoče se boji, da bo ostala brez nege in oskrbe, ki ju potrebuje. Mogoče ima povzročitelj nasilja motiv, da ima nadzor nad žrtvijo, zaradi materialnih razlogov, na primer je sam brez dohodkov in mu dohodki starša predstavljajo materialni vir za lastne potrebe,« še razloge za to, da precejšen del nasilja ostane skrit za štirimi stenami, povzemajo na CSD Spodnje Podravje.

Zanemarjanje v različnih oblikah

Nasilje pa ni le fizično; psihično in ekonomsko je tudi zanemarjanje. Prav slednje je pogosta oblika nasilja nad starejšimi. Gre za opuščanje dolžne skrbi za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin. »Pri starejših, ki so izpostavljeni tveganju za zanemarjanje, je večkrat prisotna fizična ali psihična oviranost: to so starostniki, ki so zaradi zdravstvenih razlogov vezani na posteljo ali na invalidski voziček, ali imajo težave s skrbjo zase zaradi demence. Pri zagotavljanju vsakdanjih, osnovnih življenjskih potreb so odvisni od pomoči drugih,« pojasnjuje direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin.

O zanemarjanju govorimo, ko posameznik nima zagotovljenih življenjsko nujnih potrebščin, ko se opusti skrb in nega, se z njim grobo in surovo ravna ter se mu ne zagotavlja ustreznih bivalnih razmer. Neverjetno, a dejansko se srečujejo socialne delavke tudi s primeri, ko se zanemarjajo osnovne fizične potrebe starejših; se jim odreka hrana, voda, slabo, neredno in neprimerno se skrbi za njihovo prehranjevanje, opusti se zdravstvena skrb. Zelo pogost primer je slaba, nezadovoljiva higiena in opuščanje skrbi za telesno čistočo. Vse to so dejavniki, ki kažejo, da gre za zanemarjanje. Enako kot vse to pa je boleče tudi čustveno zanemarjanje: torej socialna osamitev starostnika.

Prepozno so seznanjeni

Jelka Ljubec se zaveda, da še vedno preveč nasilja ostane skritega. Prav to se ji zdi zelo skrb vzbujajoče. Socialne delavke si želijo, da bi službe (center za socialno delo, policija, zdravstvo), ki imajo možnost zaščititi starejšo osebo pred nasiljem, o njej čim prej dobile informacije. Pogosto jih o tem obvestijo, ko je nasilje že dolgotrajno in so posledice močno prisotne. »Pri prepoznavanju nasilja nad starejšimi je, poleg opazovanja znakov pri starejših ljudeh ob stikih z njimi, treba pozornost posvetiti tudi drugim okoliščinam. Na primer tisti, ki izvaja skrb, ne dovoljuje obiskov družinskim članom, izraža besedni odpor ali ravnodušnost do osebe, za katero skrbi, ali ga doživlja kot neznosno obremenitev in obveznost,« o primerih iz prakse pravijo socialne delavke CSD Spodnje Podravje.

Na centru za socialno delo ob prejemu vsake informacije o nasilju – v teh primerih nad starejšo osebo – nemudoma ukrepajo. Skladno s situacijo in oceno ogroženosti starejše osebe skupaj z njo, če je tega zmožna, izvedejo postopke in ukrepe za zagotavljanje njene varnosti. O tem se obvesti policija, izvede umik starejše osebe v varno okolje, po potrebi vključijo zdravstveno službo in starostniku nudijo celovito podporo in pomoč. V najboljšem primeru bomo vsi doživeli zavidljivo starost. Nihče od nas si jeseni življenja ne želi preživeti v takšnih okoliščinah. Vsakršno nasilje nad starejšimi je nesprejemljivo in nedopustno.