E-mobilnost

Slovenija in svet pred električno revolucijo na štirih kolesih

Antun Katalenić
31. 5. 2021, 20.38
Posodobljeno: 14. 3. 2023, 10.09
Deli članek:

Ali se že izplača nakup električnega avta? Jasnega odgovora za zdaj še ni. Kmalu pa se bo tehtnica prevesila.

Dreamstime
V novi strategiji ima Petrol določeno, da bodo do leta 2025 postavili več kot 1.300 novih e-polnilnic.

Prihodnost avtomobilov je električna. Zgolj vprašanje časa je, kdaj bodo vozila na električni pogon številčno prehitela avtomobile z motorji z notranjim izgorevanjem. Lahko se vprašamo le, koliko bo Slovenija zaostala za progresivnimi državami pri politikah elektrifikacije voznega parka.

»Povečanje števila električnih vozil v prihodnjih letih je gotovo. Kolikšno pa bo dejansko, je odvisno od mnogo dejavnikov. Točnega odgovora seveda ne moremo podati. Tudi za Slovenijo je bilo narejenih več študij, vendar prihaja do odstopanj. Veliko bo tudi odvisno od nepovratnih sredstev Eko sklada ter predvsem od njihove zanesljivosti (na primer, da uporabnika ni strah, če se subvencija z danes na jutri zmanjša). Pravi prodor električnih vozil pa pričakujemo, ko se bo cena električnih vozil izenačila z vozili na notranje izgorevanje. Po nekaterih napovedih naj bi se to zgodilo okoli leta 2026,« so zapisali na Petrolu, ki upravlja z največjo mrežo polnilnic v Sloveniji.

profimedia
Za marsikaterega potrošnika je vse bolj pomembna tudi okoljska komponenta.

Norveška kot vzor

Primer, kako bi bila videti električna prihodnost, nudi Norveška, ki je kljub s fosilnimi gorivi bogatemu morskemu dnu lani prvič uspešno presegla mejo, da je bila več kot polovica novo registriranih avtomobilov električna. Če bo šlo vse po načrtih, želi tamkajšnja vlada do leta 2025 povsem ukiniti prodajo avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem.

Ignac Završnik, predsednik Društva e-mobilnost Slovenija, je tudi sam v telefonskem pogovoru za Svet24 Norveško postavil za vzor, kako s subvencijami in ostalimi beneficijami prepričati prebivalce v nakup sicer dražjih vozil. Završnik opozarja, da so pri nas najnižje subvencije celo v primerjavi z vsemi sosednjimi državami. Strategija za alternativna goriva v prometnem sektorju, ki je bila sprejeta leta 2017, je za cilj postavila, da po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel s skupnim ogljičnim odtisom avtomobila nad 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Takrat so tudi zapisali, da bo za doseganje vseh ciljev treba do leta 2030 poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa med drugim zagotoviti vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov med osebnimi avtomobili, česar po Završnikovih besedah ne dosegamo. Pri tem še toliko bolj bode v oči, da je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad lani znižal subvencije za električna vozila, zato je mogoče dobiti 4500 evrov subvencije ob nakupu stoodstotno električnega vozila, če vozilo ni dražje od 56 tisoč evrov. Subvencija je na trenutnem trgu vozil nujno potrebna, saj boste, kot navajajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), za električni avtomobil plačali vsaj 10.000 evrov več kot za enakega z bencinskim motorjem.

Nižanje subvencij

Završnik se torej sprašuje: »Če so ukrepi nepovratna finančna spodbuda in če cilj ni bil dosežen, zakaj se je ta znižala? Če že imamo cilj, moramo imeti sredstva za ta cilj.« Enoznačnega odgovora na vprašanje, ali se že izplača kupiti električni avtomobil, pač ni. Na ZPS ugotavljajo, da se bodo »stroški lastništva za prvega lastnika avtomobila z električnim in vodikovim pogonom v naslednjem desetletju občutno znižali, k čemur bo najbolj prispevalo zniževanje cen akumulatorjev in gorivnih celic«. Kot kažejo izsledki analize ZPS, je srednje velik električni avtomobil, kupljen danes, v celotni življenjski dobi (16 let) že cenejši od drugih pogonskih sistemov. Pri manjšem avtomobilu se bo točka preloma zgodila leta 2023, pri večjem pa leta 2026.

Nataša Juhnov
Bencinskim črpalkam v trenutni obliki so dnevi šteti.

Višja potrošnja

Logična posledica prehoda na elektriko bo tudi večja poraba elektrike. »Ocena elektrogospodarstva je, da sistem brez težav vzdrži 300 tisoč vozil,« pojasnjuje Završnik in dodaja, da gre za proces rasti. V Društvu e-mobilnost Slovenija pojasnijo, da gre v najboljšem primeru za trajnostni krog fotovoltaike, hranilnika energije in električnega vozila, kar praviloma velja za tiste z možnostjo lastnega priključka, ne pa tudi za posameznike, ki denimo živijo v večstanovanjskih objektih, brez lastnega priključka in so odvisni od javne infrastrukture, zaradi česar morajo za kilovatno uro energije plačati tudi še enkrat več, pojasnjujejo na ZPS. To za posameznike ni preprosto, saj se mreža polnilnic širi, vendar ne ravno hitro. Kljub vsem izračunom je nedvomno dejstvo, da bo električna prihodnost okolju prijaznejša, zato je vsaj pri tem vprašanju odgovor, katera možnost je boljša, jasen.