Slovenija

Zorčič opozarja, da digitalno gospodarstvo ne sme odpirati poti podrejanju človeškega dela

G.G./STA
1. 5. 2021, 10.33
Posodobljeno: 1. 5. 2021, 10.34
Deli članek:

Igor Zorčič, ki je še vedno predsednik državnega zbora, je v poslanici ob prazniku dela poudarja, da ta praznik tudi v digitalni družbi ne izgublja svoje zgodovinske pomembnosti.

Sašo Švigelj
Čeprav 1. maj zaradi epidemioloških razmer že drugo leto praznujemo brez tradicionalnih kresov in sindikalnih zborovanj, je prav, da danes še glasneje zadoni: Naj živi 1. maj, praznik dela, je zapisal Zorčič.

Več kot sto let po delavskem gibanju in bojih industrijskih delavcev za višje mezde in krajši delovni čas - pravic, ki so temelj današnje pravne zaščite delavcev - po mnenju Zorčiča ni vprašanje pravic delavcev nič manj aktualno. Nasprotno. Globalizacija, gospodarski in družbeni napredek, globalno segrevanje, naravne nesreče, gospodarske krize, v zadnjem letu pa tudi epidemija covida-19 nepovratno spreminjajo koncept dela in zaposlovanja, meni.

Ob tem dodaja, da je epidemija najbrž bolj kot karkoli drugega doslej v 30-letni zgodovini Slovenije pri nas spodbudila zavedanje o pomenu dela, o tem, kako pomembno je delo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, za blaginjo in vsesplošni napredek družbe ter osmišljanje življenja vsakega od nas. V obdobju zaustavitve družbe smo spoznali, da omejitev svobode dela povzroča posledice onkraj posameznikovih ekonomskih težav, ki jih država bolj ali manj uspešno blaži s posameznimi ukrepi, opozarja predsednik DZ.

Epidemija nas je tudi posedla za računalnike, nas privajala na oddaljeno delo, oddaljeno izobraževanje, spletne nakupe in podobno. Ta nova, praktična znanja in uporabne izkušnje sodobne tehnologije nam zato odpirajo nove možnosti ekonomskega in družbenega okrevanja v obdobju po epidemiji.

Po njegovem mnenju je pred nami edinstvena priložnost, da skupaj ustvarimo trajnostna in digitalizirana delovna mesta, po meri ljudi in okolja in hkrati z visoko dodano vrednostjo. Prednosti digitalizacije in avtomatizacije ne gre iskati zgolj v večji konkurenčnosti, temveč tudi v nadomeščanju delovno intenzivnih in nevarnih, pogosto slabo plačanih del, je prepričan.

Ob tem opozarja, da digitalno gospodarstvo ne sme odpirati poti podrejanju človeškega dela. Osemurni delovnik, ki se ga ob 1. maju spominjamo kot ene temeljnih pridobitev delavskih gibanj, v dobi digitalizacije grobo načenja delo "na zahtevo", osebne stike pa elektronska komunikacija. "Zato je trajni izziv tudi za nas, predstavnike zakonodajne veje oblasti, da bliskoviti razvoj človeške družbe spremljamo z aktivnim iskanjem novih, primernih oblik zaščite dela in delavcev," je še zapisal predsednik državnega zbora v poslanici ob današnjem mednarodnem prazniku dela.