Klemen Jaklič

Redni profesor in najljubši ustavni sodnik SDS ima tri resne težave

Primož Cirman/Vesna Vuković / Necenzurirano.si
18. 3. 2021, 20.40
Deli članek:

Ustavni sodnik Klemen Jaklič se je zavil v molk. Že tri tedne ne želi pojasniti, kako mu je uspelo postati redni profesor, ne da bi izpolnjeval ključnega pogoja za ta naziv: objave dovolj velikega števila znanstvenih člankov.

STA
Klemen Jaklič je pravna zvezda stranke SDS in njenih medijev.

Pojasnil o tem, kako je Jaklič postal profesor, ne dajejo niti na Fakulteti za pravo in poslovne vede (FPPV) pri Katoliškemu inštitutu, ki je Jakliča konec leta 2018 potrdila za rednega profesorja. Toda njegovo imenovanje zdaj zanima pristojne za nadzor. 

O primeru Jaklič bodo namreč razpravljali na današnji seji sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). To je za necenzurirano.si potrdil njegov predsednik Peter Purg. Gre za organ, v katerem sedijo predstavniki rektorske konference, visokih in višjih šol, delodajalcev, sindikatov, študentov in vlade. O tem, kako bi lahko ukrepali, Purg ni želel dajati pojasnil. Ena od možnosti je, da se agencija zaradi tega odloči ponovno preveriti, ali fakulteta izpolnjuje vse pogoje za delovanje. Po informacijah Necenzurirano.si je agencija že pred tremi leti pregledovala proces imenovanja profesorjev na FPPV. Ocenila ga je kot »problematičnega«. Pri tem je opozorila na »zelo širok in neustrezen nabor revij«, v katerih lahko njihovi profesorji objavljajo članke, ki se štejejo za znanstvene. To bi lahko pojasnilo, kako je Jaklič prišel do položaja rednega profesorja. Po merilih agencije za rednega profesorja je lahko izvoljen le akademik, ki je objavil vsaj 14 člankov, od tega najmanj sedem od zadnje izvolitve v nižji naziv, pri katerih je prvi ali vodilni avtor. Teh v Jakličevi javno dostopni biografiji ni. V njej prevladujejo ločena mnenja, ki jih je Jaklič napisal kot ustavni sodnik, a se ta po veljavnih merilih ne bi smela šteti med znanstvene članke. Kljub temu je fakulteta, na kateri danes dela Jaklič, takrat dobila akreditacijo za nedoločen čas. Jaklič sicer na njej predava le v jesenskem semestru in to le pri predmetu Gospodarska in socialna pravičnost doma in v svetu. Koliko prihodkov s tem ustvari, ni znano.

Twitter
Ena od objav Klemna Jakliča na družbenem omrežju Twitter

Zakaj Jaklič izpusti vsako tretjo sejo

To pa ni edina težava, ki jo ima Jaklič. Od ustavnega sodišča so na ncenzurirano.si namreč pridobili zapisnike vseh sej v zadnjih štirih letih. Zahtevali so jih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Iz njih je razvidno, da je Jaklič med vsemi ustavnimi sodniki najmanj prisoten na sejah. V zadnjih dveh letih je tako manjkal ali predčasno zapustil kar tretjino vseh sej:

– leta 2019 je na 41 sejah od začetka do konca zdržal le na 26, 

– lani pa je Jaklič v celoti ali deloma izpustil 13 od 36 sej. 

Iz zapisnikov ni mogoče razbrati, zakaj ga pri posameznih točkah ni bilo v sejni sobi ali ob računalniku, ko je ustavno sodišče zasedalo na daljavo. 

Toda zapisniki še razkrivajo, da Jaklič kot ustavni sodnik ni predlagal lastne izločitve v zadevah, v katerih bi se lahko znašel v konfliktu interesov. Ena od teh so pritožbe, ki jih je na ustavno sodišče vlagal Jurij Toplak. Gre za mariborskega pravnika, ki je imel pomembno vlogo pri Jakličevem imenovanju na položaj rednega profesorja. Bil je eden od treh članov komisije na FPPV, ki je leta 2018 odločala o imenovanju. Vodil jo je Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje v prvi vladi Janeza Janše. Pred tem sta Toplak in Jaklič sodelovala pri drugih projektih. Skupaj sta denimo napisala knjigo o ameriški ustavi. 

Bobo
Jurij Toplak je pomagal Roku Snežiču tudi v postopku pred finančno upravo

Iz zapisnikov ni razvidno, da bi Jaklič vse to razkril kolegom ustavnim sodnikom in sam predlagal odločanje o svoji izločitvi. To je denimo pri dveh zadevah, ki jih je vložil Toplak, storil predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Toplak in Knez namreč vrsto let predavata na mariborski pravni fakulteti. Ustavni sodniki so takrat ocenili, da razlogov za Knezovo izločitev ni. »Če ustavni sodnik meni, da obstajajo razlogi za izločitev, poda predlog za svojo izločitev, o tem predlogu pa odločajo drugi sodniki. Izjema so izločitve po generalnih sklepih, kjer so sodniki vnaprej in avtomatično izločeni,« so pojasnili na ustavnem sodišču.

Janša ponovil Jakličeve besede

Jaklič je ravnal drugače. V eni od zadev, ki jih je vložil Toplak, je bil celo sodnik poročevalec, torej je vodil postopek. Šlo je za pobudo za oceno ustavnosti zakonov o maturi in osnovni šoli. Toplak jo je vložil leta 2018, ker pred tem ni dobil podatkov o uspešnosti ene od mariborskih gimnazij na maturi. Dve zadevi, ki ju je vložil Toplak, je ustavno sodišče nazadnje obravnavalo v začetku letošnjega februarja. Tudi pri teh Jaklič ni dal predloga za izločitev. Na ustavnem sodišču so pojasnili, da ga na tej seji niti ni bilo. 

Prav Toplak je tisti pravnik, ki je v začetku meseca grobo napadel ustavne sodnike. Očital jim je, da »v času korone v fotelju dnevne sobe sodijo z miško, odprejo dva spisa, dveh ne odprejo, sodijo pa o vseh štirih«. Posebej je napadel ustavne sodnike Roka Čeferina, Marijana Pavčnika in Mateja Accetta. Vsem trem je očital, da so se v različnih zadevah znašli v konfliktih interesov, ki jih niso razkrili.

Pri teh napadih je Toplak očitno pripravil teren za SDS, ki je Jakliča leta 2017 predlagala na položaj ustavnega sodnika. Prejšnji vikend je namreč Toplakove očitke ponovil predsednik vlade Janez Janša. Informacije, »da na ustavnem sodišču nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča«, je označil za »škandalozne«. Toplak ima vsaj en razlog za dobre odnose z Janševo vlado. Lani septembra ga je namreč podprla pri njegovi kandidaturi za članstvo v odboru Združenih narodov za pravice invalidov. V utemeljitvi je zapisala, da bo Slovenija s to kandidaturo »nadaljevala prepoznavno uveljavljanje uglednih strokovnjakov v mednarodnih telesih, ki delujejo v prid uveljavljanja in varstva človekovih pravic«. 

Prišel na pomoč Roku Snežiču

Toplak je tudi dolgoletni prijatelj Roka Snežiča, Janševega svetovalca, prijatelja in enega največjih zaupnikov, ki ima pod zdajšnjo vlado velik vpliv na njene kadrovske odločitve. Bil je Snežičev mentor pri doktoratu na evropski pravni fakulteti Nove univerze. Še danes ni znano, ali je razčistila sume, da je Snežičeva doktorska naloga iz leta 2010 plagiat.

V istem času je Toplak pomagal Snežiču tudi v postopku pred finančno upravo (Furs). Davčni inšpektorji so takrat ugotavljali visok razkorak med prihodki, ki jih je uradno prijavil Snežič, in njegovo osebno porabo. Snežič se je branil, da je ravno v tistem času na veliko posojal denar prijateljem in znancem. Kot dokaz je predložil njihove izjave. Med njimi je bil tudi Toplak, ki se kot edini ni odzval na zahtevo Fursa k dopolnitvi izjav z opisom in podatki ter verodostojnimi dokazili o prejemu in vračilu denarja.