Jezni mož v Ljubljani

Avstrijski časnik piše o "slovenskem pacientu", evropski parlament bo razpravljal o Sloveniji

C.E./STA
4. 3. 2021, 13.31
Posodobljeno: 4. 3. 2021, 15.58
Deli članek:

Slovenski premier Janez Janša je pogost predmet obravnave evropskih medijev.

Bobo
Janez Janša ima odprtih več front.
Evropski parlament bo prihodnji teden na plenarnem zasedanju razpravljal tudi o svobodi medijev v Sloveniji.

"Slovenski bolnik", je naslov današnjega članka avstrijskega časnika Die Presse, v katerem se novinar Oliver Grimm sprašuje, zakaj se Janša tako grobo spravlja na novinarje in politike. Kot opozarja, spričo prihajajočega predsedovanja Slovenije Svetu EU vse bolj narašča nemir zaradi "jeznega moža v Ljubljani".

Ob tem v Die Presse izpostavljajo sredin napad Janše na Twitterju na dolgoletnega evropskega poslanca Guya Verhofstadta, sicer nekdanjega vodjo liberalne skupine Alde v Evropskem parlamentu in premierja Belgije. "Nesramno, a neškodljivo zbadanje med dvema politikoma? Morda - a s skrb vzbujajočim ozadjem, ki zadeva vso Evropo."

"Kajti Janša je na tem, da se zameri polovici Evrope," nadaljuje avtor, saj je premier svoj "maščevalni pohod" proti nekaterim slovenskim novinarjem prenesel na evropsko raven, poleg tega pa se zapleta v spore z Evropsko komisijo, še posebej z liberalno podpredsednico komisije Vero Jourovo.

Vse to v Bruslju po pisanju Die Presse ne vzbuja skrbi zgolj zaradi predsedovanja Slovenije Svetu EU, ampak še iz dveh razlogov: eden zadeva dogajanje v Evropski ljudski stranki (EPP), ki ji pripada Janševa SDS, in usodo madžarskega Fidesza v njej, drugi pa je pomislek, ali se po Madžarski in Poljski zdaj še v tretji članici EU obeta napad na državljanske svoboščine in neodvisen nadzor nad izvršno vejo oblasti.

Mini Trump

Torkov članek nemškega Deutsche Welle (DW) medtem nosi naslov "Slovenija: Maršal Tvito in mediji", avtor Stephan Ozsvath pa v njem piše o "stalni vojni", ki jo proti kritičnim novinarjem na Twitterju vodi Janša. Kot ocenjuje, "noben drug evropski premier osebno ne vodi tako zagrizene besedne vojne proti medijem".

Pri tem med drugim omenja Janšev tvit na račun avstrijskega Kleine Zeitunga, potem ko je ta objavil članek, v katerem je kritiziral njegovo ravnanje s slovenskimi mediji. Bistvo tvita je znana misel o tem, da če neko laž dovolj pogosto ponavljaš, ta postane resnica, pri čemer je beseda resnica prečrtana in zamenjana z besedo novinarstvo. Ta tvit je bil sicer potem tudi razlog za spor s Verhofstadtom.

DW ravnanje Janše primerja z odnosom madžarskega premierja Viktorja Orbana in nekdanjega ameriškega predsednika ZDA Donalda Trumpa do medijev. Ob tem navaja sogovornike, ki slovenskega premierja označijo za "neke vrste mini Trumpa" in obenem ugotavljajo, da Orban za razliko od Janše medijev ne napada osebno, ter izpostavljajo Janšev poskus, da ustvari "vzporedni medijski biotop", sestavljen iz njemu lojalnih medijev, ki so zelo aktivni na spletu.

Poleg Die Presse in DW je kritičen članek o Janši in njegovem "vojnem pohodu" proti slovenskim medijem konec februarja objavil tudi Kleine Zeitung in si z njim prislužil že omenjeni odziv premierja na Twitterju, poleg tega pa tudi luksemburški Tageblatt.

V sredinih in današnjih komentarjih dogajanja v EPP, potem ko je Orbanova stranka Fidesz v sredo izstopila iz njene skupine v Evropskem parlamentu, medtem Slovenijo in tudi njenega premierja omenja več medijev, kot so francoski Le Point, britanski Financial Times ter bruseljska EUobserver in EurActiv.

Pri tem predvsem omenjajo možnost, da bi izstopu evropskih poslancev Fidesza iz EPP zdaj sledili še štirje evropski poslanci iz vrst Janševe SDS. EurActiv obenem dodaja, da utegne Janša, če se vendarle ne bo odločil za odhod, postati "novi Orban" v EPP in tako najti svoj politični "raison d'etre".

HDZ ni pristopil ne v ravno "imeniten" klub

Zagrebški Jutarnji list danes izpostavlja, da so evropski poslanci vladajoče hrvaške stranke HDZ v sredo podprli spremembe poslovnika EPP, zaradi katerih se je Fidesz odločil za izstop, čeprav so jih nekateri tuji mediji navajali kot ene tistih, ki so glasovali proti. "S tem so se v HDZ izognili temu, da bi jih uvrstili v ne ravno 'imeniten" klub pristašev Viktorja Orbana," ocenjuje.

"Za razliko od poslancev iz Hrvaške evropski mediji ter tudi evropski poslanci in diplomati iz različnih držav zdaj kot 'črno ovco' vidijo SDS, stranko slovenskega premierja Janeza Janše, čigar poslanci so glasovali proti večini v EPP," še navaja časnik in dodaja, da "se pritisk na Janšo in Slovenijo krepi", saj bo Slovenija kmalu prevzela predsedovanje Svetu EU.

O svobodi medijev v Sloveniji naslednji teden tudi Evropski parlament

O svobodi medijev v Sloveniji bo prihodnji teden razpravljal tudi Evropski parlament. Načrtovano razpravo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem so namreč po neuradnih informacijah ob potrditvi dnevnega reda plenarnega zasedanja danes razširili tudi na Slovenijo.

Odločitev je sprejela konferenca predsednikov, ki vključuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin v parlamentu. Razprava bo predvidoma v sredo popoldne. Razširitev razprave na Slovenijo je predlagala druga največja skupina v parlamentu, socialdemokrati (S&D).

Pred plenarnim zasedanjem prihodnji teden je v petek popoldne načrtovana razprava o Sloveniji v okviru skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG), ki jo vodi evropska poslanka iz Nizozemske iz vrst liberalcev Sophie in 't Veld.

Ta skupina naj bi se virtualno pogovorila s predstavniki različnih strani, a informacij o končnem seznamu sogovornikov in dnevnem redu za zdaj ni bilo mogoče pridobiti, po neuradnih informacijah pa naj bi bil sestanek vsaj delno javen. Trajal naj bi od 13.30 do 16.30.

Sodeč po osnutku dnevnega reda, ki še ni potrjen, so na razpravo povabili predstavnike Evropske komisije, varuha človekovih pravic Petra Svetino, direktorja CNVOS Gorana Forbicija, člana nadzornega sveta RTV Slovenija Boruta Rončeviča, predsednico DNS Petro Lesjak Tušek, predsednika ZNP Matevža Tomšiča, raziskovalnega novinarja Lenarta J. Kučića in profesorja na FDV Marka Milosavljevića.

Vodja skupine je na razpravo povabila tudi premierja Janeza Janšo in ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki sta odgovorila, da bi izmenjavo mnenj morali organizirati v fizični obliki v prostorih Evropskega parlamenta in da bi morala omogočati celovito predstavitev vseh tem.