Ob začetku epidemije tega nadležnega koronavirusa je vlada potegnila ljudstvu všečno potezo in ceno bencina in dizla znižala na en evro. Takšni sta bili tudi 1. oktobra, ko je vlada dvignila roke od določanja cen goriv in odločanje prepustila »trgu«, torej ponudnim pogonskih goriv. Ti so malo počakali, tudi razmere na naftnih trgih so dopuščale nizko ceno, decembra pa so diskretno dodajali cent ali dva. Z novim letom so začele cene naftnih derivatov rasti, kar čutimo tudi pri točenju goriva.
Danes je izven avtocest in hitrih cest cena za liter 95-oktanskega bencina postavljena na 1,11, z odstopanji enega ali dva centa gor ali dol pri različnih ponudnikih. Dizel pa je trenutno še nekaj centov dražji, na večini bencinskih servisov ga dobite po 1,17 evra za liter. Obe ceni sta še vedno ugodni, pričakovati pa je, da se bosta še zviševali. Pred epidemijo, v prvih mesecih leta 2020 in v letu 2019, se je cena na 95-oktanski bencin gibala od 1,20 do 1,35 evra. Rekordna je bila oktobra 2012, in sicer 1,57 evra.
Vlada trdi, da se jeza liberalizacijo odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko po njihovi oceni v naslednjih desetih letih prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.
