Biologinja Nika Leben je v zadnjih petnajstih letih posvetila posebno skrb eksotičnim živalim. Rešene in najdene živali so svoj dom našle v zavetišču na Bledu, v katerem jih je danes že več kot 250 (130 od teh začasno). Med živalmi najdemo anakondo, zelene legvane, burmanske, kraljeve in kratkorepe pitone, kajmana očalarja, ameriške gože, orjaško krastačo, številne vrste orjaških ptičjih pajkov ter paličnjakov. V zavetišču so tudi bradate agame, tepih pitoni, udavi ter še kar nekaj drugih vrst kač in kuščarjev, pa žabe, škorpijoni in nekaj puhastih kepic – činčile, hrčki in kunci. Preživetje je v teh koronačasih težavno, za živali - ki se na človeka manj navežejo, vedo in čutijo pa katere skrbne roke skrbijo zanje - pa je treba še vedno poskrbeti.
Vsaka od živali ima svojo, prav posebno zgodbo
Če se z Niko Leben sprehodite po razstavi, vam o vsaki živali razkrije svojevrstno zgodbo. S svojim znanjem in ljubeznijo do eksotičnih živali želi izobraziti ljudi in jim pomagati premagati strah in predsodke pred temi živalmi.
Najstarejši prebivalec v zavetišču je 24-letni burmanski piton Bobo, ki prihaja iz društva Bioexo in je včasih nastopal v odrskih šovih z ognjem. Nika ga je oskrbela, sedaj pa pravi, da je "pravi lepotec". Pri biologinji je najdlje rdečerepa udavinja Gea – že deset let. Gea je ena prvih kač, ki jo je Nika kupila kot mladiča na sejmu v okolici Dunaja. Trenutno najmlajše živali v zavetišču so trije le tri dni stari mongolski skakači, ki so se v njihovi koloniji skakačev skotili ta teden, v zavetišču pa jim še niso izbrali imen.
Osemletni sivi žako Žak je k Niki prišel, ko je njegov lastnik zbolel in ni več mogel skrbeti zanj. "Je zelo živahen in nadvse navdušen nad moškimi obiskovalci razstave. Če posegaš v njegov teritorij kar močno kljune, ker brani svoje ozemlje," je pojasnila biologinja in nam nekaj povedala tudi o zelenem legavnu Lennyju, ki je star 10 let, posvojen pa je bil pred štirimi leti. Starejša gospa, ki je skrbela zanj, se ga je namreč začela bati. Zanimivo, Lenny vsakega obiskovalca v zavetišču pozdravi s kimanjem.
Dom na Bledu je našel tudi sedaj 10-letni kajman očalar Karli, ki je s sejma v Pragi prišel kot 30 centimetrov dolg krokodilček, zdaj pa v dolžino meri že več kot en meter. Bradata agama Orson je pot k Niki našla, potem ko je zaradi selitve lastnika izgubila dom, azijska podganarica Miu Mao pa je pri nekdanji lastnici ubila papigo, zato je ta ni več hotela več imeti. Še vedno pa se pozanima, kako je kača, ki je zaradi značilne črne črte čez oči videti, kot bi bila naličena (zato ji pravijo tudi “beauty snake”).
Kako je videti dan v zavetišču?
Vsi, ki bi zavetišču želeli finančno pomagati, lahko donacijo nakažete na transakcijski račun:
Društvo Čudovite živali, Senožeti 42, Spodnja Besnica, 4201 Zgornja Besnica, SI56 6100 0002 5092 598, Delavska hranilnica Kranj.
Sredstva bodo od 1. februarja zbirajo tudi prek SMS sporočil na telefonski številki 1919 z geslom anakonda5.
Za oskrbo živali vsak dan, sedaj ko razstav ni, Nika porabi šest ur, sicer pa tudi do deset ur dnevno. Dan začne z osnovnim pregledom temperature v terarijih, nato z vodo poškropi živali (kameleone, tropske kuščarje in paličnjake), ki vlaženje potrebujejo vsak dan. Sledi priprava hrane - zelenjave, sadja in žuželk - ki traja eno uro, nato je na vrsti hranjenje. Mladiči potrebujejo hrano vsak dan, odrasle živali vsak drug dan, kače pa enkrat do trikrat mesečno. Nika se nato posveti čiščenju iztrebkov, menjavi podlag in zdravljenju živali, če je potrebno. Ponovno izmeri temperaturo v terarijih - v primeru, da je ta prenizka, namesti dodatne grelce. Živali so sicer vajene rokovanja, kar pomeni, da jih vzame tudi v roke, poboža in se z njimi tudi pogovarja.
Mesečni znesek za veterinarsko oskrbo živali znaša od 50 do 200 evrov, za hrano pa okoli 400 evrov. Nekaj zelenjave Nika pridela tudi sama na vrtu. Pri delu v zavetišču ji sicer občasno pomagata eden ali dva prostovoljca, večinoma so to študentje veterine ali biologije.
Koronačasi pa zavetišču niso prizanesli, epidemija je posegla v finančna sredstva zavetišča, dva edina vira financiranja sta povsem presahnila.
Koronačasi jim niso prizanesli
Razstava Čudovite živali na Bledu je bila za obiskovalce zaprta večji del lanskega leta, njena vrata ostajajo zaprta tudi letos. Tudi izvedba različnih delavnic o eksotičnih živalih v šolah ni več mogoča. Na delavnicah so ponavadi predstavili pet do sedem živalskih vrst, ki so jih izbrali glede na starost otrok. "Žival najprej pokažemo, o njej povemo čim več zanimivega, nato pa jih otroci lahko tudi pobožajo. Delavnice potekajo na šolah in vrtcih. Trenutno in tudi večji del lanskega leta to, zaradi zaprtih šol ni bilo mogoče," pojasnjuje Nika.
Ker so dimenzije terarijev prilagojene velikosti živali, jih izdelajo po naročilu z izrisom dimenzij; nakupijo iveral, stekla, vodila, zračnike, osvetljavo in grelce in dekoracijo. Cena iverala po najbolj ugodni nabavni ceni za terarij dimenzij 200x200x100 centimetrov znaša 200 evrov, okoli 100 evrov so stekla (če so stekla samo na sprednji strani), okoli 50 evrov vodila, vijaki, kotniki in zračniki. Večji bazeni (v akvaterarijih za anakondo in kajmana) iz stekla bi stali okoli 3000 evrov, pojasnjuje biologinja. “Ker ne verjamem, da bi nam uspelo zbrati toliko denarja, upam, da nam uspe skombinirati lesene bazene z ribniško folijo in bo strošek preračunan po trenutni ceni - okoli 600 evrov za en bazen. Običajni strošek za mali terarij za eno kačo je okoli 200 evrov, brez montaže luči in grelca”.
Nika si v koronačasih pri kritju stroškov pomaga z univerzalnim dohodkom (je samostojna podjetnica), za posamezne storitve pa prosi za zamik plačila. Ker lani ni bilo mogoče izvajati skoraj nobene od dodatnih dejavnosti, ki jih ponuja njeno podjetje - izpusti metuljev na porokah, prevozi živali - je situacija resnično težka, pojasnjuje Nika. Zato so se v zavetišču odločili, da vse ljubitelje živali nagovorijo in povabijo k prispevanju finančnih sredstev, ki jih bodo namenili za: dva večja akvaterarija, ki ju potrebujeta krokodil Karli in anakonda Anabel, več dodatnih manjših terarijev, saj so živali sedaj združene v skupnih bivališčih, ter za hrano in oskrbo. živali.
Vsi, ki bi jim želeli finančno pomagati, lahko donacijo nakažete na transakcijski račun:
Društvo Čudovite živali, Senožeti 42, Spodnja Besnica, 4201 Zgornja Besnica, SI56 6100 0002 5092 598, Delavska hranilnica Kranj.
Sredstva bodo od 1. februarja zbirajo tudi prek SMS sporočil na telefonski številki 1919 z geslom anakonda5.
V ospredju je osveščanje ljudi
Lebnova je izpostavila, da je pomembna predvsem izobraževalna vloga zavetišča, saj imajo živali izredno zanimive zgodbe. Kako in kje so jih našli, zakaj njihovi nekdanji lastniki niso mogli več skrbeti zanje,… "Pripovedovanje teh zgodb je pomembno, da se ljudje zavejo, da je treba za eksotične živali skrbeti in da se jih ne sme spuščati v naravo. Marsikdo si omisli kuščarja, ob tem pa ne razmisli o tem, kako velika bo odrasla žival. Te živali so pomembne tudi zato, ker se jih marsikdo boji. Premagati strah pred kačo je lahko ena izmed najbolj navdihujočih izkušenj, pomembna za samozavest tudi na drugih področjih našega življenja. Naša zgodba, zgodba Čudovitih živali se nadaljuje, kljub težkim časom. Zato, da bodo živali še naprej imele svoj dom in zato, da bomo o njihovi vrednosti in lepoti še naprej lahko osveščali ljudi," je zaključila.
