epidemija še vedno v razmahu

Bojana Beović: Teža okuženih se premika s starejše na mlajše populacije

A.S.
28. 1. 2021, 11.36
Posodobljeno: 28. 1. 2021, 13.20
Deli članek:

Beovićeva je stopila pred kamere in spregovorila o epidemioloških razmerah v Sloveniji, cepljenju proti covidu-19 in britanskem sevu.

STA
Infektologinja Bojana Beović.

Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je na današnji novinarski konferenci dejala, da je epidemija v Sloveniji še vedno v polnem razmahu. Dobra vest pa je, da je v zadnjih nekaj dneh vendarle opaziti posamezna izboljšanja: manjše število bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje in intenzivno nego, zmanjšalo se je število sprejemov iz domov za starejše (iz 30, 40 na do deset na dan).

Manj okuženih v domovih za starejše

Število hospitaliziranih stanovalcev DSO se je znižalo iz približno 150 oziroma 170 na 70. K temu prispeva velika prekuženost stanovalcev (več kot polovica je bolezen covid-19 prebolela) in cepljenje. Na dnevni ravni pa je še vedno veliko število pozitivnih testov. Zelo verjetno se teža okuženih premika s starejših populacij na mlajše, je dejala Beovićeva in dodala, da še vedno ne uspejo s cepivom zaščititi celotne starejše populacije, ki biva izven domov.

Slovenija po njenih beseda ne sodi med države z zelo strogimi ukrepi. Po oceni mednarodnih institucij smo po strogosti ukrepov nekje na sredini. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami, ki so sprejemale primerljive ukrepe, pa bi vendarle pričakovali, da bi bila krivulja epidemije v Sloveniji nižja, vendar temu ni tako. Razlogi so številni, je prepričana infektologinja: "Gre za dogajanje v družbi, ki ga je težko spreminjati".

Učinkovita zdravila 

Smrtnost primerov zaradi bolezni covid-19 se je v svetu zmanjšala z uporabo učinkovitih zdravil. V Sloveniji je sicer smrtnost ves čas sorazmerno nizka in pod evropskim povprečjem. Tudi z večjim številom bolnikov ni bistveno narasla, je izpostavila vodja svetovalne skupine.

Glede zdravljenja covidne bolezni so novost nekatera zdravila, omenila je predvsem monoklonska protitelesa, registrirana v ZDA (prejel jih je tudi nekdanji predsednik Donald Trump), ki pa so počasi na poti tudi v Evropo. Slovenija je pristopila k skupnemu evropskemu naročilu, pri čemer je za nas rezerviranih od 1000 do 2000 odmerkov. Zdravilo v EU še ni registrirano, infektologinja zato ni mogla napovedati trenutka, ko bi ga lahko začeli uporabljati.

Prvotni cilj cepljenja zmanjšati število hudo bolnih

Poleg učinkovitih zdravil je največji preboj v boju z boleznijo covid-19 zagotovo razvoj cepiva. Beovićeva je dejala, da niso zadovoljni z dostavo cepiv. Hkrati je izrazila zavedanje, da ni realno pričakovati, da "bomo imeli milijarde odmerkov takoj na voljo. Že ta hitrost razvoja cepiva je bila izjemna".

Učinkovitost cepiv proti covidu-19 je različna, te razlike pa pri obvladovanju epidemije koronavirusa po njenem mnenju niso tako pomembne. Prvotni cilj je namreč zmanjšati število hudo bolnih, spremeniti bolezen v "bolj navaden prehlad". 

Britanski sev v Sloveniji

Na potek epidemije na eni strani vpliva prenos virusa, na drugi pa se pri nas ocenjuje, da je verjetno že bilo okuženih z virusom 500 tisoč do 600 tisoč ljudi, ki so že imuni, je dejala Beovićeva. 

Infektologinja je spregovorila tudi o zloglasnem angleškem sevu koronavirusa. Spomnimo: gre za bolj nalezljivo različico, ki lahko po nekaterih podatkih povzroča hujšo obliko bolezni.  V Sloveniji je približno dva odstoka obolelih s covidom-19 okuženih z britansko različico virusa, je ocenila Beovićeva in dodala, da ta še ne vpliva na potek epidemije pri nas. Kljub temu bo treba skrbno spremljati prisotnost britanskega seva virusa in opazovati epidemiološko krivuljo ter ob morebitnem dvigu poostriti protikoronske ukrepe, je opozorila. 

Zapiranje šol v regijah, ki niso več rdeče

Osnovne šole v zasavski in obalno-kraški regiji so danes že dobile okrožnico ministrstva za izobraževanje o tem, da se s ponedeljkom vračajo na pouk na daljavo. Še preden je bilo slednje znano, je Beovićeva na vprašanje, kakšno je stališče strokovne skupine o ponovnem zapiranju šol, odgovorila: "Način odpiranja šol in drugih dejavnosti je v Sloveniji v zadnjih tednih kar dobro definiran s semaforjem. Postavlja se vprašanje, ali je smiselno že po tednu dni zapirati šole na območjih, ki so ravnokar ponovno postala črna. V skupini se o tem nismo izrecno pogovarjali in nimamo kakšnega stališča, ki bi ga predlagali ministrstvu za zdravje. Moja osebna presoja je, da je neprijetno zapirati šole po enem tednu in da je verjetno pametno pogledati, za kakšno situacijo v posameznih delih Slovenije gre - ponekod gre za izbruhe v domovih za starejše - če je to razlog, je morda zapiranje šol manj smiselno. Je pa treba povedati, da črne regije niso odprle šol in da se na ta način postavlja sedaj te, ki bi obdržale šole odprte, v položaj, ki je boljši. V Sloveniji se pogosto pogovarjamo - in prav je tako - o pravičnosti. To je treba pri teh odločitvah upoštevati".